Prijatelji

Prejšnji teden smo končno izvedeli, koliko denarja sta finalista tekme za predsednika republike, zdaj že dober mesec dni ustoličeni Janez Drnovšek in prav toliko časa odpisana Barbara Brezigar, porabila za svoji kampanji. Koliko sta torej porabila za razobešanje plakatov z znamenitim Drnovškovim nasmeškom in koliko za inštalacijo rumenih plakatov, s katerih se smehlja Brezigarjeva; pa koliko za objavo oglasov v medijih, za izdelavo letakov in za predvolilne shode? Uradno je imel več sreče pri zbiranju prispevkov Drnovšek. Na račun se mu je steklo 96,112 milijona tolarjev, porabil pa je "le" 94,2 milijona. Brezigarjeva pa je zbrala 40,6 milijona tolarjev in tudi njej je uspelo nekaj prihraniti, saj je za samopromocijo porabila "le" 38,5 milijona. Kandidata torej nista presegla kritične točke, določene z zakonom o volilni kampanji, ki je znašala 96,4 milijona.

Vendar končni poročili o financiranju predsedniške volilne kampanje, ki sta ju morala kandidata oddati računskemu sodišču, nista izraz njunih dejanskih stroškov. V poročilih namreč niso sešteti njuni celotni stroški. Zakon o volilni kampanji denimo mirno spregleda stroške postavitve in vzdrževanja spletnih strani. Še več, za stroške kampanje šteje le tiste stroške, ki sta jih kandidata naredila med uradno volilno kampanjo, torej v mesecu dni pred volitvami. Kar je zanimivo, saj vemo, da je Brezigarjeva pred 10. oktobrom prepotovala vso Slovenijo, kjer je "spoznavala ljudi" in si nabirala točke. Fotografije, shranjene v arhivu na njeni spletni strani, pričajo, da je že aprila obiskala Domžale, Grosuplje in Destrnik. Maja je bila razpeta med Dolenjsko, Primorsko, Gorenjsko in Štajersko. Junija je fotoarhiv zabeležil obisk petih krajev, do 11. oktobra še jih je zvrstilo še 30. Prvi strošek, porabljen za predsedniško kandidatko Barbaro Brezigar, pa sega v konec leta 2001, saj je sam predsednik SDS Janez Janša priznal, da so že takrat izmerili, koliko Brezigarjeva velja na trgu.

Če se računsko sodišče ne ubada z "neuradnimi" stroški kampanje, pa ga zelo zanima, kdo je kandidatoma odobril posojila, pa tudi kdo so fizične in pravne osebe, ki so primaknile kupček za uradno kampanjo kandidatov. Po zakonu o volilni kampanji so sicer javna le imena največjih donatorjev, ki so kandidatu podarili več kot tri povprečne mesečne bruto plače na delavca v Republiki Sloveniji. In kdo so radodarneži?

Janezu Drnovšku je s skupno dobrimi 14 milijoni izdatno pomagalo 16 podjetij. 800.000 tolarjev je novemu predsedniku republike prispevalo podjetje Debitel telekomunikacije, ki ga vodi Borut Razdevšek, sicer tudi član predsednikove stranke LDS, ki je v letih 1994 in 1998 postal tudi član sveta stranke. Leta 1994 mu je družbo v svetu LDS delal Bojan Petan, ki je sicer sedel že v številnih upravnih odborih in nadzornih svetih, je pa tudi direktor podjetja DZS, ki je Drnovšku primaknilo 1,8 milijona. V družbi donatorjev se je znašel še en nekdaj pomemben liberalni demokrat, Igor Bavčar. Podjetje Istrabenz, ki ga upravlja nekdanji poslanec, minister za notranje in za evropske zadeve, nekdanji član sveta in izvršnega odbora LDS ter njen nekdanji podpredsednik, je Drnovšku ponudilo 640.000 tolarjev. Deset tisočakov več sta prispevala Pivovarna Laško in mariborski LANCom, ki je prvo podjetje, ki je v Sloveniji pridobilo status Microsoft Gold Certified Partner. 600.000 tolarjev je Drnovšku podarilo še eno mariborsko podjetje, Gradis Nizke gradnje, katerega direktor Klavdij Kovačič je novinarjem nekoč povedal, da podjetja ne bi bilo več, če Slovenija ne bi zasnovala avtocestnega programa in se lotila njegovega uresničevanja. Ljubljanski SCT z Ivanom Zidarjem na čelu je prispeval milijon, z isto vsoto pa je Drnovška podprlo tudi društvo Avto klub Self, katerega predsednik Jože Božič je tudi direktor podjetja Self, ki se ukvarja s prodajo oljnih izdelkov Aral, sicer pa sponzorira rally. Še en ljubitelj rallyja, Miran Grohar, je direktor hrastniškega podjetja Sinet, ki je Drnovškov račun oplemenitilo z dodatnim milijonom. Zavarovalnica Maribor je darovala 1,5 milijona, šoštanjski D.B.S.S. 1,2 milijona, ljubljanski Sidol pa 950.000 tolarjev. Koprsko gradbeno podjetje Makro 5, ki ga vodi Rajko Žigante, nazadnje opažen kot podpornik koprskega županskega kandidata ZLSD Dina Pucerja, je pristavilo 300.000 tolarjev, med velike donatorje pa se je prištelo zato, ker je hkrati obdarilo tudi račun LDS. 450.000 tolarjev je Drnovšku nakazalo ljubljansko podjetje Ceti (Central European Trading International), v katerem smo zasledili tudi ime Mojmirja Ocvirka, ki je bil leta 1990 poslanec ZSMS-LS, danes pa je direktor Imelde 8000 in član nadzornega sveta Dnevnika. Zanimivi sta tudi preostali dve podjetji. SRC.SI, ki se ukvarja z računalniško tehnologijo in svetovanjem, vodi ga pa Ivan Žerko, je Drnovšku namenilo 650.000. Gre za podjetje, ki je pred časom pripravilo programsko rešitev za projekt e-vlade (člani vlade imajo zdaj na sejah prenosne računalnike, seje sklicujejo elektronsko), sodelovalo pa je tudi na treh DURS-ovih razpisih za e-dohodnino. Smart Com, ki deluje pod taktirko Filipa Remškarja, podjetnika leta 2001 po izboru revije Podjetnik, pa je Drnovšku odstopil največ: dva milijona. Smart Com je že leta 1991, v prvem letu svojega delovanja, postal ponudnik omrežij za izvajanje javnih telekomunikacijskih rešitev, delali pa so že za nekatera ministrstva, za vlado ter za Telekom Slovenije, Eles, Pošto.

Štirje večji donatorji so Brezigarjevi podarili skupno dobrih pet milijonov in pol. Nič kaj presenetljiva ni donacija SDS, ki je kandidatko založila s 2,145.610 tolarjev, kar je praktično najvišje možno darilo, saj donacija ne sme presegati desetih povprečnih plač slovenskega delavca. Zanimivo pa je, da se je DZS odločila podpreti oba kandidata, tako je Brezigarjevi odštela 700.000 tolarjev. Zelo radodarni pa sta imeni preostalih dveh kandidatkinih donatorjev: Novogoričanka Nada Berne ji je podarila milijon tolarjev, njen sokrajan Janez Kasesnik pa kar 1,8 milijona tolarjev.

Dejstvo pa je, da sta oba kandidata porabila veliko več kot zdaj že bivši predsednik republike Milan Kučan pred petimi leti. Ta je za svojo kampanjo porabil petino Drnovškovega zneska ali polovico zneska Brezigarjeve, torej približno 20 milijonov, toliko kot Anton Bebler in France Arhar. Še to, Kučana je takrat s kar 50 milijoni prehitel le zapravljivi Janez Podobnik.

Sicer pa so morale minuli teden poročila o financiranju lokalnih volilnih kampanj oddati tudi stranke. Med tistimi, ki nam jih je uspelo priklicati, pa velike donatorje priznava samo LDS. Sicer pa bodo več o financiranju povedala finančna poročila o lanskem poslovanju, ki jih morajo stranke oddati do 31. marca.