Korak k spravi

Znano je, da bosta osrednja spomenika umrlim v množičnih povojnih zunajsodnih pobojih na Teharjah pri Celju in v Kočevskem Rogu. Na vseh ostalih prikritih grobiščih, ki so nastajala od leta 1942 - tožilstvu jih je doslej uspelo evidentirati že prek 150 - pa naj bi postavili enotno spominsko obeležje. Od preteklega tedna je znano tudi, kakšno naj bi bilo to obeležje. Posebna žirija je namreč na javnem anonimnem natečaju izmed 22 prijavljenih projektov izbrala bronasti zvon, ki so ga oblikovali v ljubljanskem podjetju Gigodesign. Idejni vodja je bil Miha Klinar, soavtorji pa Uroš Pavasovič, Blaž Medja, Maruša Trpin in - kot zunanja sodelavka - arhitektka Špela Kuhar. Za svojo izvirno idejo so si prislužili prvo nagrado v vrednosti 2,2 milijona tolarjev.

Obeležje bo oblikovano kot zvon ali natančneje kot stoječ valj, vlit v bron in postavljen na betonski podstavek. Valj bo vpet v notranji mehanizem, ki bo omogočal, da z nihanjem iz njega izvabi globok zven. V valju vtisnjen napis bo pojasnjeval, da gre za obeležje grobišča žrtev povojnih pobojev. Navedeni bodo tudi kraj, število žrtev, pripadnost in geografska kota lokacije. V prihodnosti bo torej mogoče s tehnologijo GPS poenostaviti obiskovanje grobišč, saj bo vnesena kota obiskovalce pripeljala do iskanega grobišča. Zaradi dotikov dlani bo bronasta površina valja sčasoma postala svetleča, tako da bo napis še bolj izpostavljen. Nekaj podobnega torej, kot je mogoče videti v Veroni, kjer se obiskovalci množično dotikajo doprsnega kipa Shakespearove Julije. Zvon, ki bo v višino meril 2,5 metra in bo težak približno 150 kilogramov, bo zavarovan proti vandalizmu tako, da ga brez ustreznega orodja ne bo mogoče sneti, pri nihanju in zvonjenju bo varen za ljudi, odporen pa bo tudi na morebitne poškodbe. Za polaganje sveč in cvetja bosta poleg zvona na grobiščih tudi eden ali dva betonska valja, ki bosta enakih dimenzij kot podstavek za spominsko obeležje. Ocenjena vrednost posameznega zvona je milijon tolarjev, kar pomeni, da bo za postavitev vseh obeležij iz proračuna treba zagotoviti približno 200 milijonov tolarjev.

Žirija, ki so jo poleg predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, mag. Petra Kovačiča - Peršina, sestavljali še člani vladne komisije Viktor Blažič, dr. Janez Gril in mag. Dimitrij Omersa, profesorja Fakultete za arhitekturo Janez Koželj in dr. Aleš Vodopivec, profesor na Akademiji za likovno umetnost Grega Košak ter oblikovalca Jani Bavčer in prof. Vladimir Pezdirc, svoje izbire uradno še ni argumentirala. Tako tudi ni znano, kakšno težo je pri izbiri zmagovalca imelo dejstvo, da je podjetje Gigodesign blizu vladni stranki LDS, kar dokazujejo pretekle reference. Tako je podjetje poskrbelo za grafično podobo srečanja Bush-Putin na Brdu, srečanja 16 predsednikov srednjeevropskih držav na Bledu, pa tudi za grafično podobo volilne kampanje LDS in predsedniške volilne kampanje dr. Janeza Drnovška.

Dvom o pravičnosti izbire vzbuja podatek, da je žirija projekt podjetja Scapelab obravnavala izven konkurence, čeprav naj bi to podjetje po neuradnih trditvah nekaterih članov žirije oddalo daleč najboljši izdelek in bi si zaslužilo prvo nagrado. Za takšno obravnavo izven konkurence se je žirija odločila zato, ker Scapelab ni oddal izdelane makete, ampak le njeno fotografijo. Scapelab se je na odločitev žirije pritožil, saj je bilo v razpisnem gradivu jasno zapisano, da morajo na oddajo projekta prinesti maketo kot grafično prilogo, to pa torej pomeni, da bi morala žiriji zadoščati fotografija. A pritožbo sta gladko zavrnili tako prvostopenjska kot drugostopenjska revizijska komisija. Navkljub temu se je žirija odločila, da projekt Scapelaba odkupi za 600.000 tolarjev. Ker tovrsten "odkup izven konkurence" v natečaju ni bil predviden, je vse skupaj vsaj nekoliko nenavadno.

Če je rešeno vprašanje, kako naj bi bilo videti obeležje, pa še vedno ni povsem jasno, kakšen naj bo vsebinski napis na njem. V razpisni dokumentaciji je bil kot opora natečajnikom naveden napis "žrtvam vojne in povojnih usmrtitev", vendar to še ne pomeni, da bo pri tem napisu ostalo. V državnem zboru se je ob drugi obravnavi zakona o vojnih grobiščih ena od bitk vnela prav pri vprašanju napisa. Vlada je namreč predlagala napis "žrtve vojne in revolucije", ki so ga poslanci matičnega parlamentarnega odbora na predlog LDS spremenili tako, da so revolucijo nadomestili z izrazom "povojno nasilje". Temu so ostro nasprotovali poslanci Janševe SDS, Bajukove NSi in Butove SLS, češ da je povojno nasilje prešibka opredelitev in da imajo mrtvi pravico do priznanja, da so neupravičene in nesmiselne žrtve revolucije. Proti rešitvi LDS je javno protestirala tudi članica vladne komisije Spomenka Hribar, ki je poudarila, da je po vojni ubijala država in da bi bil zato primernejši izraz povojnega revolucionarnega nasilja. Ker poslancem glede vsebine zakona ni uspelo doseči soglasja, je bil zakon sredi lanskega poletja na predlog predsednika SDS Janeza Janše umaknjen z dnevnega reda. Nadaljevanje druge obravnave je bilo prestavljeno za nedoločen čas. In ker do sprejetja zakona o vseh vprašanjih, povezanih z zamolčanimi grobišči, odloča vladna komisija, to pomeni, da lahko po svoji volji in mimo parlamenta določi tudi vsebino napisa, s čimer bi gotovo sprožila nove politične zaplete.