Bav bav Alah

Vera je ena izmed tem, o katerih se vedno lahko prerekamo, pa nikoli ne bomo odkrili resnice. Zato je pri debatah o religiji vredno upoštevati le eno pravilo - vsak ima prav, dokler s svojim prav ne ogroža svobode drugega, da ima drugačen prav. Tega pa smo zmožni le, če se ne počutimo ogrožene. Če nas je strah, grizemo takrat, ko ne bi bilo treba niti lajati.

No, pa pojdimo k argumentom proti gradnji džamije. Za slovenske debate o "velikih" temah - ki nam jih bolj ali manj vsilijo mediji in politika - je značilno, da so vanje vedno vpletena čustva. Natančneje ... strah. Kot da bi bil temelj slovenskega življa prestrašeno dete, ki v kresničkah vidi ogromne oči baskervilskega psa. Recimo - eden izmed argumentov nasprotnikov umetne oploditve samskih žensk je bil, da potem bodo pa to otroci, spočeti s tujim semenom. Celo v parlamentarnih razpravah so nastopali mali rumenčki in črnčki. Pretkana manipulacija z arhetipskim strahom pred tem, da se rod ne bi nadaljeval s pravim genskim zapisom. Nadalje - v debatah o Natu je eden izmed argumentov zagovornikov vključitve, da smo ogroženi. Od koga? Vesoljcev ali bin Ladna? Spet manipulacija s strahom, tokrat s strahom zaradi nedefinirane grožnje z vojno. In navsezadnje - v debati o džamiji se pojavlja kar nekaj argumentov nasprotnikov, ki temeljijo na strahu. Že sama definicija džamije, ki jo ponuja RKC, implicira strah. Namreč džamija = politični center, islamska politika = napadalna, ergo, če bo džamija v Sloveniji, bodo Slovenci izbrisani z obličja planeta. Vtisi s forumov - "Voditelj (mufti, op. p.) se je izkazal za zelo nepotrpežljivega. Meni je vzbudilo kar malo strahu." ... "Če bo Slovenija imela eno džamijo, bodo vsi muslimani v Sloveniji drveli v Ljubljano na tisto lokacijo, kjer bo islamski center, ljudje pa bodo prestrašeni." ... "Na področju džamije velja šeriatsko pravo in tam naša oblast ne velja." (forum 24 ur) Madonca, saj je res grozno - vse ženske v radiusu 2 kilometra okoli džamije bodo morale biti zadekane, tam notri bodo pa tako ali tako samo sekali roke in sestavljali bombe.

Če to povežemo s pronatovskimi argumenti, je pravzaprav čudno, da Slovenci nismo pobudniki novih križarskih pohodov, saj nas od zunaj in od znotraj ogroža isti sovražnik - muslimani. A saj, ko bomo v Natu, bomo stoprocentno zaščiteni. Teoretiki zarote bi celo pomislili, da sočasni vznik polemik ni naključen ter da oblast in Cerkev sodelujeta v prepričevanju Slovencev, da jih ogroža islam.

Džamija ni cerkev

Začnimo s protiargumentom, ki je bil posledica Rodetovega božičnega intervjuja. Namreč džamija ni isto kot cerkev. Iz tega povlečejo še dve trditvi - da je džamija politični prostor in da so za molilnice, ne pa za džamijo. Razčistimo to. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je džamija "stavba, namenjena za verske obrede". V Leksikonu CZ pa je definirana kot "muslimanska cerkev". Torej? Kdo prodaja meglo? Res pa je, da je terminologija precej zmedena. Džamija je namreč isto kot mošeja. Ta beseda pa izhaja iz arabske besede masjid, kar dobesedno pomeni "prostor za priklanjanje", molilnica. V nekaterih surah v Koranu to besedo uporabljajo celo za sinagoge in katoliške cerkve. Torej džamija je cerkev, prostor za molitev. Zdaj pa totalna zmeda - v nekaterih arabskih deželah tistemu, čemur denimo v Bosni rečejo džamija, rečejo masjid. Čeprav arabsko jami pomeni "prostor skupnosti", se pravi prostor, v katerem se zbira islamska kongregacija. Lahko bi rekli, da je v arabskih deželah masjid cerkev, džamija pa cerkev z župniščem, v Turčiji in Bosni denimo pa je vsak objekt z minaretom imenovan džamija, molilnica brez minareta pa masjid. V čem bi bil torej problem? Muslimani v Sloveniji imajo svoje (premajhne) cerkve, sedaj bi radi imeli le malo večjo cerkev, recimo tako z župniščem. Če vse skupaj prevedemo v večini Slovencev razumljivo terminologijo.

Islam je politika

Večina nasprotnikov graditve džamije pravi, da nimajo nič proti molilnicam, samo džamije pa ne, ker je to politično središče. Namreč krščanstvo je ena sama pobožna molitev, islam pa je politika. In če bi slovenski muslimani dobili džamijo, bi bili organizirani, če bi bili organizirani, bi bili Slovencem nevarni. Ali kot je zapisal nekdo na forumu Večera: "Džamija je zbirališče muslimanske vere in politike, in če vemo, kakšna je ta politika oz. vera, ki v svetu za sabo pušča samo razdejanje in človeške žrtve ..." Ali: "Zakaj bi pustil tumorju, da se razširi." Bav, bav.

V naravi Evropejcev je, da enačijo islam kot vero in islam kot politični ekstremizem. Kot da nam ne bi bilo jasno, da je velika razlika med vero kot izrazom intimnega prepričanja in vero kot izgovor za politična dejanja. Celo predsednik države, Janez Drnovšek, je v intervjuju Radia Triglav, za četrto mrežo slovenskih nekomercialnih radijskih postaj izjavil, da se načeloma strinja s svobodo verskega izražanja, ampak "tudi v večjih zahodno evropskih državah, v zadnjem času sem takšno razpravo zaznal v Franciji, je ravno pomislek okrog financiranja in vprašanja, ali to financiranje v tem primeru prinaša kaj več. Francozi se sprašujejo tudi, ali gre samo za vero, ali gre še za kaj več? V času terorizma, pri njih je še ta element prisoten in še kje drugje. To bo treba na nek način rešiti in navsezadnje tudi zagotoviti, ampak to v tem trenutku ni samo naše vprašanje." In zato verjetno potrebujemo Nato, da nas zavaruje. Lahko pa "problem" rešimo sami - gradnjo džamije lahko financiramo iz proračuna ter tako zagotovimo, da v državo ne bo prišel niti cent "nenamenskega" denarja.

Mogoče pa nam bi knjižnica v džamiji pomagala, da se končno naučimo, da ni vsak musliman terorist, kot nas hočejo v zadnjih letih prepričati "veliki." Zavajanje z izjavami, da je islam politika, krščanstvo pa ne, je namreč največji blef, kar smo jih slišali v zadnjih petih letih. Naj samo spomnimo - Vatikan, država vrhovnega poglavarja RKC, je stalni opazovalec v ZN, ima veleposlanike v številnih državah sveta in je eden močnejših političnih subjektov v svetu. Papež od časa do časa malo pokomentira svetovne politične dogodke. Nedavno so celo izdali knjižico Katoliški politiki, v kateri so navodila, kako naj se na posamezna vprašanja sodobne družbe odzovejo katoliški politiki. Recimo o splavu. Sedaj boste rekli, da Cerkev nima zveze s cerkvijo. Napaka. Pred vsakimi volitvami politiki čakajo, da duhovniki nedeljo pred glasovanjem med mašo vernike pozovejo, naj glasujejo "za prave", ker je od tega odvisno, kateri izmed desnih kandidatov bo dobil več glasov. Od časa do časa med mašo preberejo kakšno pastirski pismo, kjer razložijo par zadev v zvezi z državo. Med pridigo pa tako radi pošimfajo oblast, se pritožijo čez medije, zarohnijo kakšno o ustavi "s tistim sramotnim členom" (Saj pomnite prvi Rodetov javni nastop na Brezjah? Ja, to je bilo med mašo, med verskim obredom) ... In če vam to ni dovolj: v katekizmu, ultimativnem navodilu za pravo krščansko življenje, je med drugim zapisano: "Da bi se pospeševala udeležba čim večjega števila ljudi pri družbenem življenju, je treba spodbujati ostvarjanje prostovoljnih združenj in ustanov za ekonomske, kulturne, socialne, športne, rekreacijske, poklicne in politične cilje, tako znotraj političnih skupnosti kot na svetovni ravni." Mislim, komu blefirajo? V Sloveniji je RKC veliko bolj političen subjekt kot Islamska skupnost.

Krajinska arhitektura

Eden bolj žalostnih protiargumentov je, da džamija ne sodi v slovensko arhitekturo. Spet internetni navdih: "Džamija bi bila na slovenskem ozemlju tujek, to je tako, kot bi v slovenske Alpe zasadili vinsko trto ali v starem mariborskem Lentu zgradili stekleno stolpnico." (forum Večer) Pa da bi džamija skazila slovensko krajino, da ne sodi med slovenske gričke, da kako "bi se počutili, če bi se vam ob oknu dru nek pridigar iz džamije, ki ob dveh zjutraj kliče k molitvi ... To sem namreč na lastna ušesa slišal v Dar es Salaamu." (forum FDV) Na istem forumu je nekdo pametno ugotovil, da bi bila gradnja džamije protiustavna, ker bi kršila 5. člen ustave, ki skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Ta argument neposeganja v slovensko krajino se zdi res najbolj iracionalen, saj vnaprej zavrača vsakršno arhitekturno inovacijo in s tem tako rekoč onemogoča bodočo kulturno dediščino. A če smo zelo zelo hudobni, lahko tudi za to najdemo dogovor. Namreč na forumu 24 ur se je nekomu zapisalo: "Kako bi pa zgledalo, če bi nekdo sredi Ljubljane zgradil stavbo v obliki moškega spolovila."

A, in Freud bi poskočil in zaploskal! Strah pred kastracijo, obupna seksualna nesamozavest, podzavestna grožnja, da bodo "tujci" oplodili slovenske ženske - to so razlogi, ki Slovence ženejo v iracionalni strah pred drugimi. Pa smo argumente za in proti končno prignali do absurda.