Živi ščit

Ameriška vlada ga ne mara preveč, Kenneth Nichols O'Keefe je namreč bivši, seveda odlikovan marinec, ki je sodeloval v Puščavskem viharju in ki se je pozneje odpovedal ameriškemu državljanstvu. Iz človeka, ki je z vstopom v ameriško vojsko "naredil najbolj ignorantsko potezo svojega življenja", je postal človek, ki aktivno nasprotuje ameriški politiki, ki se zavzema za neodvisnost Havajev, ki je posnel dokumentarni film o pacifiškem Tibetu, ki po koralnih grebenih rešuje v mreže ujete živali, ki zaradi zločinov proti človeštvu toži ameriško vlado in ki je javno zažgal ameriški potni list in se kot politični disident zatekel na Nizozemsko. Ducat let po tistem, ko je s svojim bataljonom prodiral po cesti proti Basri, se je odločil, da se vrne v Irak. Samo da tokrat ne bo opasan z vojaško opremo in obdan s tropom previdnih marincev, ampak se bo v Irak vrnil kot mirovnik. In to ne sam, Nichols namreč napoveduje, da bo v Irak prišel z veliko skupino, "upam, da nekaj tisoč ljudi", ki naj bi okoli civilnih objektov oblikovali človeški ščit. "Imamo privilegij, da smo živeli v tako imenovanih demokracijah in tako smo kolektivno odgovorni za tisto, kar pustimo, da delajo v našem imenu, tako za iraške civiliste kot tudi za ostale po vsem svetu".

Zgodba o "zelo tetoviranem mirovniku", kakor se je zapisalo enemu izmed konzervativnih medijev, je klasična zgodba o ameriškem fantu, ki se je zaradi dolgočasja pri devetnajstih odločil za vojsko, bil najprej fasciniran nad militarističnim drilom, nekaj let pozneje pa se mu je vojska in ameriška politika zagnusila, tako da je postal tisto, proti čemer naj bi se boril. Postal je nekakšen moderni Ron Kovic, le da lahko hodi in je brez vozička. A za vrnitev v Irak ima tudi osebne razloge. Med vojaškim akcijami je njegova enota večkrat naletela na ostanke oklepnih vozil in tankov, ki so bili uničeni z raketami, v katerih je bil tudi osiromašeni uran. Nichols pravi, da je ameriška vlada v Zalivu delala poskuse tako na Iračanih kot tudi na lastnih vojakih. "Prave posledice se bodo še pokazale." Operacija Živi ščit je seveda malo iluzorna, težko je namreč verjeti, da bo nekaj ljudi ustavilo let razgretih raket, vendar se Nicholas ne boji. "Če nas bo dovolj, mislim, da lahko ustavimo vojno," je povedal v intervjuju za Z magazine. Dovolj veliko število "pravih civilistov" bi namreč za ZDA pomenilo preveliko politično tveganje. "To pa ne pomeni, da podpiram politiko Sadama Huseina, hočem samo pomagati Iračanom." Karavana Živi ščit se je pred dnevi odpravila iz Londona, ustavila se je v Nemčiji, odšla mimo Ljubljane proti Istambulu, Ankari, Damasku in Amanu. Naslednji cilj pa je Bagdad. Karavani naj bi se med potjo pridružilo še veliko aktivistov, nekaj pa bi se jih v Irak odpravilo tudi s čarterskimi leti. Iraška vlada je napovedala, da bo aktivistom brez težav podelila vizume. "Vsak točen zgodovinski pogled lahko pokaže, da so ZDA največji teroristi in da so bile vpletene v mnoge grozljive akcije, v bombardiranje jugovzhodne Azije, bombi na Hirošimo in Nagasakijem pa sta bili množični umor, razsežnost, ki je nepredstavljivo nagnusna ... če bomo samo sedeli in gledali, kaj se dogaja, bo vedno slabše in ne mislim, da lahko to prenašamo". Kenneth Nichols je bil rojen v Kaliforniji, v hipijskem poletju ljubezni. In če sem že po nemarnem omenil tatuje, na eni izmed pesti ima tetoviran napis ex-patriot.