Natofon

"V tem primeru se odnosi z ZDA postavijo v drugačno luč; Slovenija v tem primeru ni prvovrstna partnerska država, kot je potencialno sedaj, ampak država, v rangu države, kot so Belorusija ali Srbija in Črna gora. Torej države, za katere ni povsem gotovo, kakšen bo njihov demokratični razvoj."
Davorin Kračun, veleposlanik Slovenije v ZDA, v Odmevih, o grozni prihodnosti, ki nas čaka, če zavrnemo praško povabilo.

P. S. Ruplov naslednik v veliki slovenski hiši pomembnega Washingtona je za argument vstopanja v Nato uporabil preizkušeno Grizoldovo potezo, retorično tehniko neupravičenih groženj in politične plehkosti. Če Slovenci na referendumu ne bodo podprli vstopa Slovenije v Nato, to še ne pomeni, da bomo pristali med državami s sumljivo demokratično prihodnostjo. Ravno nasprotno, če bodo Slovenci proti Natu in bo to sprejela tudi slovenska politika, bo to dokaz, da živimo v demokraciji. In kot takšnega ga bodo gotovo upoštevale tudi ZDA. Podobne retorične zvijače kot veleposlanik Kračun si je na Brdu privoščil tudi njegov ministrski šef. Svoj dolgi govor na posvetu slovenske diplomacije je Dimitrij Rupel začel s politično fantastiko, po kateri je Slovenijo zadela grozovita nesreča, in namesto da bi postala članica razvitega sveta, se je vrnila v preteklost in se usmerila na vzhod in jugovzhod. "Nesreča ni verjetna, je pa mogoča," je posvaril z diplomatske prižnice. Kakšen Stanislav Lem pa bi se mu verjetno le nasmehnil.

"V kolektivnem sistemu obrambe Sloveniji sami ne bo treba izgrajevati nekaterih zelo dragih sistemov, kot na primer nadzvočno letalstvo ali podobno."
Izjava Janeza Drnovška po pogovorih s predstavniki MORS in generalštaba slovenske vojske o tem, kako je Nato cenejši kot ne-Nato.

"Sloveniji je bilo povedano, da pismo, s katerim potrdi, da sprejema vabilo v zvezo Nato, lahko pošlje tudi po referendumu, ki bo 23. marca. Skratka, da ne bi zastonj porabili papirja, črnila, pa še znamko bi prihranili."
Dimitrij Rupel na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko o tem, kako Bruselj skrbi slovenski ekonomski položaj.

"Ko sem leta 1973 služil vojsko, sem bil po kazni poslan na stražo. Moja naloga je bila beležiti registrske številke vseh italijanskih avtomobilov, ki so vozili mimo vojašnice. Komandir mi je rekel, naj vse beležim, ker so to Natovi vohuni. Na srečo imam zgodovinsko izkušnjo s predsodki o Natu."
Dimitrij Rupel v Nedeljskem dnevniku o prvih srečanju z antinatovci.