Give 'em peace

Ko je državni zbor pred časom sklenil, da lahko v slovenske vode vplujejo tudi tuje vojaške ladje na jedrski pogon, je koprsko pristanišče postalo priljubljena luka za odmora željne vojake, mrtve sezone siti gostilničarji, nočne prijateljice in brezdelni taksisti pa so dobili dodaten vir zaslužka. Z utrujenimi mornarji pa je zadovoljna tudi Slovenija, redni vojaški postanki velikih prijateljev dajejo namreč mladi državi priznanje, govorijo o njeni gostoljubnosti, demokratičnosti in jo seveda vsaj simbolno postavijo na "pravi" konec sveta. In glas o dobrih gostilnah se je med ameriško mornarico hitro razširil. V Piranski zaliv so se tako v zadnjem času zapeljale po ena jedrska podmornica, dve jedrski letalonosilki, pa še kakšen rušilec je prišel preverit slovensko obalo. Vladi je seveda vojaški turizem všeč, celo sam Dimitrij Rupel se je odpravil pozdravit prijatelje mornarje in si od blizu ogledal ameriško podmornico Norfolk. Vendar nastajanje priljubljene vojaške izletniške točke vsem ni všeč, in če je bilo ob lanskih protestih glasne množice zgolj za okus, je letos njihovo število vedno večje.

Zadnji gost slovenskega morja je bila letalonosilka Harry S. Truman, ena izmed najmlajših tovrstnih ladij, ki se lahko pohvali kar z dvema jedrskima reaktorjema, štirimi katapulti, množico letal, helikopterjev, z najnovejšo oborožitvijo, s pilotinjami, z lastnim časopisom in seveda z bojno skupino, ki je razpršena po Jadranskem morju. Za vseh 12 ladij in za eno podmornico je seveda Piranski zaliv premajhen. Protest proti vojaškemu obisku je v Kopru organizirala Družbena pobuda Obale, skupina posameznikov, ki je prejšnji petek zaradi nasprotovanja vojne v Iraku zasedla tudi ljubljanski center. In protest ni bil samo eden, pač pa dva, v torek in v sredo, z istimi gesli in namenom. Zbralo se je dvakrat po dobrih sto ljudi. Sporočilo mirovnikov je bilo nedvoumno: "Prisotnost letalonosilke je žalitev za Slovenijo, ki samovoljnega ameriškega napada ne odobrava. Sramoten je tudi odnos lokalnih oblasti, gostincev in javnosti." Mirovnikom je pismo podpore poslal tudi Aurelio Juri, poslanec državnega zbora, ki je že večkrat javno "kritiziral preveč medlo in nedorečeno, do ZDA bojazljivo držo vlade do iraške krize", na Pahorjevo grozo pa zavrača tudi vstop Slovenije v Nato. "Razumem tiste, ki v takih obiskih, ko že do njih pride, vidijo priložnost za posle in zaslužek, sem pa žalosten, ko slišim, da si jih želijo še več oziroma da jim je malo mar, kam ta mlada, bojevita vojska koraka in čemu služi!".

Oba protesta pa nista kaj prida zmotila počitka letalonosilke in mornarjev. V četrtek so se vsi, tako kot je bilo tudi načrtovano, leno obrnili proti jugu in odpluli par navtičnih milj bližje Perzijskemu zalivu. In drugi Koprčani? Tistih, ki protestirali proti obisku ameriških mornarjev, je bilo vsaj desetkrat manj kot tistih, ki so bili nad njim navdušeni. S Kompasovim Prince of Venice si je ladjo na posebnih vožnjah ogledalo več kot 2500 ljudi, veliko pa jih je ostalo kar na obali in okoliških gričih, kjer so z rešpetlini kukali na letalonosilkin krov.

V Ljubljani bo 15. februarja, v okviru svetovnega pohoda za mir, manifestacija, poimenovana Pohod kolaterale. Takrat na Kongresnem trgu gotovo ne bo nobenega ameriškega mornarja.