Skrivnost magnetizma
Slovenski zunanji minister je pritrdil britanskim in ameriškim obtožbam o sodelovanju slovenskih podjetij z iraško vojaško industrijo
Slovensko zunanje ministrstvo bi vsekakor moralo nekoliko bolj podrobno pojasniti, za katere “komercialne posle, ki se niso posrečili”, naj bi šlo leta 1999 in 2000 in ki naj bi jih slovenska stran menda “v kali zadušila”. Zgodba o slovenskih poslih z Irakom je namreč precej bolj zapletena, kot jo opisuje slovenski zunanji minister. V Mladini smo jo opisali že pred časom, ko je na ušesa nekaterih dobro obveščenih krogov pricurljala vest iz okolice angleškega zunanjega ministrstva o tem, da naj bi tudi Slovenija kršila embargo proti Iraku z nekaterimi pošiljkami “visokosofisticirane opreme”. V Mladini smo zapisali, da naj bi bilo po teh ocenah “več slovenskih podjetij vpletenih v zelo nevarne posle izvažanja visoke tehnologije Iraku” in da so zato nekateri novinarji v Sloveniji “iskali dele opreme, ki bi jih Irak lahko uporabil za izdelavo rotorjev in posebnih centrifug, s katerimi se izdeluje visoko obogateni uran, primeren za uporabo v obliki jedrskega razstreliva”. To je potrdil tudi tednik Jane's Defence, ki je v začetku lanskega novembra zapisal, da so pri "preiskavi izvoza vojaške opreme in tehnologije iz Jugoslavije v Irak odkrili še več dogovorov, ki ne upoštevajo sankcij in ki so jih sklenile druge nekdanje jugoslovanske republike", in da naj bi bila v omenjene nedovoljene izvoze vojaške tehnologije in opreme vpletena podjetja "iz Hrvaške in Makedonije ter morda tudi iz Slovenije". Omenjena je bila tudi izjava Matjaža Murovca, vodje preiskovalcev pri slovenski carini, ki naj bi potrdil, da naj bi bilo deset slovenskih podjetij predvidenih za preiskavo zaradi sumov o kršitvi predpisov o izvozu izdelkov z dvojno uporabo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
