Kalvarija pod Piramido

Izvršni svet občine Maribor je pred slabimi desetimi leti, konec oktobra 1993, na seji sprejel sklep, da se dr. Ludviku Toplaku odda v najem službeno trisobno stanovanje, "in sicer za določen čas, to je za čas trajanja delovnega razmerja". Sprva se je sveže imenovani rektor mariborske univerze vselil v stanovanje na Ribniški 12, mesec zatem pa je izvršni svet sklenil, da mu je treba zagotoviti "primernejše oziroma funkcionalnejše stanovanje". V sveže zrasli stavbi z nadstandardnimi stanovanji je bil prav Ludvik Toplak srečnik, ki je - ob neprofitnem službenem trisobnem stanovanju in garaži - dobil še pripadajoči vrt. Edini v bloku, kar je še posebej razveselilo štirinožne pasje kosmatince družine Toplak.

Dr. Ludvik Toplak je septembra lani postal veleposlanik republike Slovenije v Vatikanu. Stanovanje pa je bilo pozabljeno. Vsaj za nekaj časa. Afera s stanovanjem mariborskega veljaka ni bila zbujena namerno, ampak naključno: mariborska kulturna delavka je sredi lanskega leta zaprosila za zamenjavo svojega neprofitnega stanovanja z drugim stanovanjem. To se je bilo izpraznilo, kulturnica pa je bila razliko za novo, udobnejše stanovanje pripravljena doplačati. Na občini so med preverjanjem spiskov prišli tudi do imena nekdanjega rektorja, ki je bil takrat že imenovan na veleposlaniški stolček pri vatikanskem svetem sedežu. Javni medobčinski stanovanjski sklad je zato konec julija pravno fakulteto (PF) zaprosil za podatek, če je Toplak tam še zaposlen. Delovno razmerje na fakulteti mu je prenehalo z imenovanjem za ambasadorja, zato je sklad oktobra lani Toplaka pozval, da preda stanovanje. Prejem opomina je podpisal Ludvikov sin Jurij Toplak ter zaprosil, da opomin posredujejo očetu v Rim. Ko je sklad to storil z DHL-pošto, je prejel tudi veleposlanikov odgovor. Toplak starejši je v njem podal interpretacijo, da mu delovno razmerje na PF zgolj "miruje". Sklad mu je, kot je pojasnila njegova direktorica Lidija Žvajker, odgovoril, da je "zgolj upravitelj, ne pa lastnik stanovanja", konec januarja pa so podjetju Staninvest odstopili razpoložljivo dokumentacijo in ga pooblastili za izpraznitev stanovanja ter vložitev tožbe.

Ludvik Toplak na Ribniški že dolgo ne živi več. V času opravljanja rektorske funkcije se je namreč ločil od prve soproge Rosvite ter poročil z Edito Benko, premožno hčerjo Jožeta Benka, po 2. svetovni vojni usmrčenega veleposestnika in industrialca, ki ji je denacionalizacija vrnila precej odvzetega premoženja ene najbogatejših prekmurskih rodbin. Preselil se je k njej, stanovanje na Ribniški pa ni ostalo prazno. Oče je stanovanje dal svojima otrokoma, Barbari in Juriju. Slednji tam še vedno biva oziroma si je stanovanje prisvojil kar za svoje. Jurij, sicer magister prava ter asistent na PF, namreč ignorira črko zakona, ki mu ne podeljuje pravice do bivanja v tem stanovanju. Če na internetu najdete sliko družinske Toplakove rodovniške psičke, bo pod njo zapisan Jurijev naslov na Ribniški 8. Isti naslov se vam izpiše, če skušate ustvariti kontakt s snovalci strani www.volitve.si, katere lastnik je Jurij Toplak, sicer tudi član državne volilne komisije, in je namenjena "obveščanju državljanov o pomenu volitev in demokracije". Jurij namreč ni zgolj mladi akademik ali ljubiteljski kinolog, temveč tudi sin, ki sledi politični liniji očeta. Mladi SLS-ovci so na zadnjih lokalnih volitvah nastopali pod šifro Mladi Maribora, njegova predsednica Vanja Šerbec ter Tanja Vindiš sta prišli v mestni svet, Juretovemu dekletu Tini Vesenjak pa ta met ni uspel. A na seji mariborskega mestnega sveta konec januarja je bila - na predlog župana Borisa Soviča - imenovana v nadzorni odbor mestne občine Maribor.

Doslej je bila življenjska pot Jurija Toplaka zaznamovana z uspehi: kot diplomirani pravnik je leta 1999 postal mladi raziskovalec. Medtem ko drugi podiplomci do naziva magistra porabijo okoli 20 ali še več mesecev, je Juriju to uspelo v devetih. Na fakulteti so mnenja, da gre v primeru Jurija Toplaka za pomemben kader. 19. novembra lani, ko je že bilo jasno, da bo občina vztrajala pri izpraznitvi stanovanja na Ribniški, je tudi fakulteta zaprosila sklad za dodelitev kadrovskega stanovanja za magistra Jurija Toplaka. To je potrdil tudi Franci Ramšak, tajnik PF, kljub temu da dosedanja praksa jasno kaže, da magistre ter profesorje (tako gostujoče kot domače) univerza namešča v Dom podiplomcev, kjer bivajo v garsonjerah. Zakaj je človek, ki ima v bibliografiji en izvirni znanstveni članek in šest strokovnih, tako zelo pomemben za fakulteto, ostaja skrivnost.

Jurij je vse zaplete sprva komentiral z domnevo, da za zadevo stoji mariborski župan, ki naj bi se mu zameril oče Ludvik. Boris Sovič pravi, da so takšne obtožbe nesmiselne: "... če so bile izrečene, pa precej povedo in želijo očitno zamegliti problem." A to ni edini Jurijev argument. Svoje bivanje v "očetovem" stanovanju Jurij Toplak utemeljuje tudi s plačevanjem računov. Na to direktorica sklada Lidija Žvajker odgovarja, da je uporabnik tako ali tako dolžan plačevati najemnino, "stanovanje pa bi moralo biti izpraznjeno, ko je prenehalo delovno razmerje in se je s tem prekinila tudi najemna pogodba". Podjetje Staninvest je od 28. januarja pooblaščeno, da izprazni stanovanje ter vloži tožbo proti Ludviku Toplaku, ki mu je delovno razmerje na PF prenehalo. Toda zaradi opravljanja ambasadorske funkcije bodo razpisane razprave na sodiščih pogosto preložene, če bo do njih sploh prišlo. Tako bo Jurij lahko še nekaj časa bival v stanovanju, pravna fakulteta pa je, kot smo že omenili, takoj po vložitvi opomina pred tožbo novembra lani zaprosila stanovanjski sklad za dodelitev kadrovskega stanovanja za Jurija Toplaka. Po idealnem razpletu bi sklad dodelil isto stanovanje, iz katerega meče očeta, njegovemu sinu.