Potihem proti vojni

V prihodnjih dneh se bodo veliki voditelji odločili, ali bomo imeli vojno proti Iraku ali se bodo s Huseinom še nekaj časa pogovarjali v jeziku inšpektorjev. Ljudske množice so bolj ali manj odločene, večina vojni nasprotuje. Tudi med slavnimi.

Miša Molk pravi, da to, ali vojni nasprotuje ali se z njo strinja, sploh ni vprašanje. "Še pacifist ni treba biti, da si proti. In tudi ne mislim, da je Sadam Husein, sicer nevaren diktator, kaj močnejši, kaj nevarnejši od Busha. ZDA imajo doma dovolj nasilja, Američani so oblegani s svojim preplahom in paniko, obsedeni s ponosom in pridobivanjem, s kopičenjem surovin, pa naj bo to afganistanski opij ali nafta. Amerika vojno očitno potrebuje, tudi za rast industrijskih indeksov. Nedopustno je, da se zaradi svojih v terorističnih dejanjih umrlih državljanov maščuje z mrtvimi drugje za dvigovanje svoje samozavesti. Če je velesila, še ne pomeni, da je treba poklekniti pred vsako njeno odločitvijo. Sem torej odločno proti vojni. Po vsaki vojni se je ravno tako treba pogovarjati v izogib novim žrtvam." Nedvoumno. Molkova se torej ni angažirala z demonstriranjem, je pa zato na evrovizijski prireditvi, ki jo je Miša vodila, sceno naredila Jadranka Juras, saj je imela na svoji mizi okroglo tablico z napisom Vojna ni rešitev. "Sem hudo proti vojni, mir in ljubezen sta ključ do sreče v življenju," zatrjuje Jurasova. In če še za hip ostanemo pri slovenskih (po)pevkah - Tinkara Kovač je prav tako velika nasprotnica vojne, je pa, drugače od mnogih, tudi velika nasprotnica "klavca iz Teksasa": "So me ravno včeraj klicali novinarji neke revije, se ne spomnim točno, katere, in me vprašali, katera svetovno znana oseba se mi zdi najbolj gnusna, in sem jim odgovorila, da je ta oseba George W. Bush." Tako oster, kot je primorska pevka, ni bil noben roker, čeprav v zadnjem času ugotavljajo, da so vse bolj za mir. Recimo Zoran Predin, ki je na svojem rednem letnem koncertu v Cankarjevem domu (ker menda ni mogel na demonstracije) izrazil naklonjenost demonstracijam, ki so popoldne potekale v Ljubljani: "Sem vedno večji pacifist. V gimnaziji sem se še izogibal temu, da bi me v okviru slogana “make love not war” popredalčkali za posthipija, zdaj pa postajam človek, ki povsem nasprotuje orožju in vojnam. Skrbi me namreč tudi za prihodnost otrok. Menim, da je čas, da se mirovniška gibanja s konca šestdesetih let ponovijo. Antiglobalistična gibanja so po mojem dobra alternativa novemu imperializmu. In tudi sam sem na koncertu v Cankarjevem domu na dan demonstracij pozdravil to gibanje." Peru Lovšinu, še enemu iz inovske zgodbe, se zdi, da je vse jasno: "Absolutno sem proti vojni! To je to, tu se sploh ne da kaj več povedati." Morda pa je to vseeno premalo, morda se bo le treba odpraviti na kake demonstracije ali pa na zaustavitev kake vlakovne kompozicije ... Ne bo šlo, nekateri estradniki so neodločeni, ne morejo prepoznati krivde udeleženih: "Vojna ni dobra in Sadam Husein ni dober. Dve slabi izbiri. V tem primeru pač ni nobene dobre opcije," pravi Andrej Šifrer. Podobno razmišlja Jože Potrebuješ, vodja Čukov: "Seveda sem proti vojni. Politike plačujemo zato, da stvari urejajo brez uporabe sile. Vsak politik, ki je kriv le za eno smrt, je zame zločinec. Čuki smo ravno v teh dneh posneli spot o soški fronti, kjer je bilo ravno toliko mrtvih, kot jih bo v Iraku, če bo vojna, ker menim, da se Iračani ne bodo dali kar tako. Tako po svojih močeh opozarjamo na velike osebne tragedije, ki se dogajajo v vojni. Na demonstracijah pa ponavadi ne sodelujem, ker potem hitro lahko kdo kaj narobe razume." Vendar poudarja, da je tudi Husein hud vojni zločinec. Velenjsko turbozvezdnico Natalijo Verboten bega, da navadni ljudje nikoli ne izvemo pravih dejstev iz zakulisja iger, ki jih igrajo močni svetovni politiki, zato je tudi tu težko reči, za kaj gre. "Sama sem proti vojni, ker nasilje lahko rodi zgolj nasilje. Nato bi lahko bil naš zaveznik, vendar politika ZDA ne vpliva dobro na njegov ugled."

Legendarni češki politik in pisatelj Vaclav Havel se je javno priklonil ameriškemu predsedniku Bushu in privolil v vse oblike sodelovanja v vojni proti Iraku, naš Havel je menda Drago Jančar, a tokrat ima malce drugačno mnenje: "Proti vojni sem, hkrati tudi proti diktaturam, kakršna je Huseinova. Groza me je kolateralne škode, vendar bo Sadama Huseina treba nekako zrušiti. In če ne bo šlo drugače, bo verjetno potrebna vojaška akcija, seveda le z resolucijo Varnostnega sveta in s konsenzom mednarodne skupnosti." Huseinov padec bo torej nujen in s tem se strinja še en slovenski Havel.

Rudi Šeligo: "Saj so vsi na čelu z zunanjim ministrom Ruplom proti vojni v Iraku, jaz pa tudi. Res pa je, da se mora Irak razorožiti, a menim, da se da to urediti brez vojne. ZDA mimo Varnostnega sveta ne smejo posegati z vojaškimi operacijami. Evropa na drugi strani, ki je imela izkušnje že s Hitlerjem in Stalinom, bi tudi morala jasno povedati, naj se Husein razoroži." Če še za hip ostanemo pri literatih, bi veljalo o tem povprašati tudi Andreja Rozmana - Rozo, ki se je, drugače od mnogih, ki prav tako nasprotujejo vojni, demonstracij v Ljubljani udeležil: "Vedno sem bil in vedno bom proti vojni," je kratek Roza. Več je povedala bivša redovnica Vida Žabot: "Človeško življenje je programirano za življenje in radost, zato mislim, da je vsako nasilje in sejanje smrti napad na človekovo naravo kot tako. Res pa je, da v svojem zgodovinskem razvoju nekateri posamezniki ne znajo dojemati osnovnih življenjskih lekcij brez tragike in krvi. Žal! Cena razvoja in ozaveščanja v pristni humanosti in sožitju je v tem našem svetu še previsoka. Kdaj se bo človeštvo spametovalo?"

Na fotografijah v časopisih je bilo videti, da je javno demonstrirala Milena Zupančič, sicer ambasadorka Unicefa: "Odločno sem proti vojni v Iraku. Demonstrirala sem v Ljubljani, ker mislim, da je treba pokazati, da nismo zgolj poslušni. Vedno so v vojni največje žrtve predvsem civilisti. Še vedno imam pred očmi slike vojnih grozot v Bosni in te niso lepe. Povzročitelji vojne vedno najdejo rešitev zase, najkrajšo potegnejo otroci. Politiki naj vojne ustavljajo in ne povzročajo. Sploh pa ne verjamem, da je smisel te vojne boj proti nasilju, ampak bo nasilje le povečala." Tudi drugi Unicefov ambasador, igralec Boris Cavazza, nasprotuje vojni. "To, da bi kdo zagovarjal vojno, tudi če gre za Irak, se mi zdi povem nenormalno. Tu ni nobenih alternativ ali pogojev, pod katerimi bi bila vojna kadarkoli sploh upravičena." Na Zahodu so med najdejavnejšimi mirovniki filmski delavci, pri nas so zaradi zaposlenosti manj dejavni, so si pa edini, da vojna ni rešitev. Roman Končar, ki mu zaradi prezasednosti ni uspelo priti na demonstracije, recimo misli, "da bi se med Homo sapiensi moralo dati doseči kak miren dogovor". Podobno razmišlja Sašo Podgoršek, več pa pove eden najplodnejših režiserjev Damjan Kozole: "Proti vojni sem, absolutno! Zakaj bi bombardirali Irak, pa saj je mogoče stvari rešiti tudi drugače, lep primer za to je Slobodan Milošević, saj za njegovo odstranitev ni bilo treba povsem uničiti tamkajšnjih prebivalcev. Sam sem bil v času velikih svetovnih demonstracij na filmskem festivalu v Berlinu in sem se demonstracij udeležil kar tam, bilo je pol milijona ljudi in to je bil sploh najlepši del mojega izleta v Berlin." Do miru prijazno dejanje, res pa je, da so na žalost ravno bombe uničile Miloševića.

Med najzanimivejšimi potezami športnikov, ki zagovarjajo mir, je še vedno nastop italijanskih nogometašev Triestine v dresih z napisom Make peace not war. Takšnega poguma pri nas sicer ni zaslediti, vendar pametni športniki verjetno vedo, da se med bombardiranjem ne da tekmovati. Tako so naši nogometaši odločni nasprotniki vojne in celo Nata. Olimpijin Primorec in naš najsrečnejši reprezentant Mladen Rudonja pravi: "O tem ni treba kaj dosti na dolgo razglabljati, jasno, da sem proti vojni. Mislim, da je dandanes mogoče normalno in mirno rešiti vsako stvar." Član istega slovenskega dream teama Miran Pavlin je za odtenek ostrejši: "Sam sem proti kakršnemukoli nasilju in mislim, da bi se Amerika in Irak lahko tudi mirno dogovorila glede nafte, saj za to pri tem verjetno gre, čeprav sem pesimist in mislim, da se bodo ZDA najbrž odločile po svoji volji. Kar pa se tiče Nata, bo Slovenija najverjetneje tudi morala v to integracijo, bo pa Nato pomenil bolj strošek kot kaj drugega." Trener obeh nogometašev Brane Oblak kakopak prav tako nasprotuje vojni in misli, da je mogoče vse rešiti z dialogom, se pa demonstracij ni udeležil. "Demonstracij se nisem udeležil, saj sem preveč znan," pravi priljubljeni Brane. Na demonstracijah v znak nestrinjanja z vojno, ki jih je bilo v zadnjem času kar nekaj, športnikov ni bilo videti, čeprav vojno vidijo res kot zadnjo rešitev. Strateg naše nogometne reprezentance Bojan Prašnikar pravi, da je vojna čisto zadnja možnost, ko so izkoriščene že vse druge možnosti za mirno rešitev. Letos naš najuspešnejši košarkarski trener Tomo Mahorič ni povsem prepričan, da pozna celotno ozadje ameriško-iraškega spora, sicer nasprotuje vojni: "... res pa je, da sam in tudi vsi mi malce preslabo poznamo okoliščine, ozadje je verjetno bolj zapleteno. Povsem možno se mi zdi, da Irak pomeni resno nevarnost. Sem pa povsem proti oboroževanju nasploh, ker se mi to zdi zgolj izguba denarja."