Turbokapitalizem po slovensko

Nada in Vlado Klemenčič, še vedno ena najvplivnejših Slovencev, sta te dni bolj slabe volje, in kot pravita, globoko prizadeta, predvsem zaradi novinarjev, ki njuno ime po nemarnem omenjamo, in tudi vseh ostalih, ki - kot bi lahko sklepali iz v medijih objavljenega pojasnila Vlada Klemenčiča o aferi SIB - niso razumeli njunega vizionarstva in dejstva, da sta nam vedno hotela samo dobro.

Če je verjeti leksikonom, se je Nadežda Čalasan rodila leta 1939 v Foči (BiH), istega leta pa se je v Oštrelju pri Bosanskem Petrovcu rodil tudi Vlado Klemenčič, katerega oče je bil tam v službi. Spoznala sta se v Beogradu in se po poroki preselila v Ljubljano. Vlado, po izobrazbi ekonomist, je kot zaveden član Zveze komunistov med drugim služboval v izvršnem svetu SRS in bil celo podpredsednik vlade, ko jo je vodil Janez Zemljarič. Pravnica Nada pa si je kruh med drugim služila kot sodnica in nato svetovalka v kabinetu Sergeja Kraigherja. Okoli leta 1988 so stare sile iskale nekoga, ki bi prevzel vodenje Pozavarovalnice Sava. Kandidata, Nadinega soseda v Kraigerjevem kabinetu, menda niso mogli prepričati in je pozneje odšel v Abanko, rezervno rešitev pa so našli kar prek mize. Ker se je Nada pri vodenju pozavarovalnice odlično izkazala, njena uspešna kandidatura za vodstvo Zavarovalnice Triglav (čeprav naj bi, menda po posredovanju od zgoraj, uspela šele v tretje) ni bila presenečenje. Primerna rešitev za prihajajoče nove čase v začetku 90. pa se je našla tudi za Vlada Klemenčiča - vodenje Slovenske investicijske banke (SIB). Poleg države in Nemcev je v SIB, tako kot številna podjetja, kar precej vložila tudi Zavarovalnica Triglav.

Izredno sposobni Nadi celo tisti, ki je ne marajo, priznavajo, da je uspešno očistila portfelj zavarovalnice, s tem, da se je znebila vseh, ki so kronično pozabljali plačevati premije. Med njimi so bila tudi številna velika in pomembna slovenska podjetja, kar odločne Nade še malo ni oviralo, da jim ne bi po prvem opominu, na katerega ni bilo odziva, odločno rekla 'čao'. Priznavajo ji tudi, da je za zavarovalnico znala poiskati prave ljudi, ki so vedeli, kako iz denarja narediti še več denarja, kar je po obsegu počasi postal skorajda večji del posla zavarovalnice kot sama zavarovanja in sklepanje premij. Po NLB in nekaterih drugih bankah, kjer so se nazadnje očitno ustrašili Nadine moči, je razumevajočega partnerja našla predvsem v Abanki in Aljoši Tomažu. Nobenega dvoma ni o tem, da je Zavarovalnico Triglav uspešno krmarila skozi vse tranzicijske viharje in ji zagotovila varno in perspektivno prihodnost. Vladu se načrti niso tako lepo izšli, banka je rasla prepočasi, osnovno investicijsko dejavnost so morali spremeniti v splošno, načrti za združitev z drugo banko so spodleteli, najbolj pa so banko pestili neresni dolžniki in slabo zavarovani krediti. Toda SIB se je ob močni podpori države (že zaradi velikih vlaganj in programa kreditiranja vrnitve zdomcev) vsa ta leta vendarle uspelo obdržati nad vodo.

Zavarovalnico Triglav pa je medtem začelo pretresati nekaj, kar se običajno razlaga z biološkim dejstvom, da se želodec zaradi preobilja hrane raztegne in zato hoče vedno več. Bogate plače, nagrade in bonitete ob dobrem poslovanju zavarovalnice kljub medijski izpostavljenosti pravzaprav nikoli niso bile bistven problem, vsaj Nadi zaradi uspešnega vodenja zavarovalnice večina ni oporekala njenih najmanj 1,1 milijona neto plače z dodatki. Tisto več so bile predvsem delnice Zavarovalnice Triglav, ki so bile po knjižni vrednosti dostopne samo izredno ozkemu krogu ljudi, ki naj bi ga določala izključno Nada. Svoj delež so nenehno povečevali (menda so prišli že na 27 odstotkov), potem pa je sodu v letu 2001 izbilo dno najemanje posojil pri Abanki, namenjenih za nakup novih delnic Triglava. Omenjena banka je 66 ljudem iz Triglava odobrila kratkoročno premostitveno posojilo v skupni višini 744 milijonov tolarjev, od tega samo Nadi 67,9 milijona tolarjev. Za posojilo niso jamčili posamezniki, temveč Zavarovalnica Triglav, Nada, takrat predsednica uprave, pa je podpisala poroštvo. Banka je nato za poplačilo kratkoročnih odobrila še dolgoročna posojila, zavarovana z zastavo prej pridobljenih delnic. Sum zlorabe položaja je sicer romal tudi na tožilstvo, ki po naših podatkih o zadevi še ni odločilo. Sta pa glede Nade odločila - najprej agencija za zavarovalni nadzor pod vodstvom Jurija Goriška z neomajno zahtevo po njeni odstavitvi, podkrepljeno z grožnjo z odvzemom licence zavarovalnici, in pozneje še sodišče, ki je v še hujšem boju Nade z Antonom Ropom ugotovilo, da je v Zavarovalnici Triglav le 15 odstotkov zasebnega kapitala, ostalih 85 odstotkov pa je nenominiranega kapitala, nad katerim bo do privatizacije prevzela skrbništvo Slovenska odškodninska družba.

Še pred tem, nekje v času Nadinih neverjetnih posojilnih poslov z Abanko, je padla tudi odločitev o nujnem finančnem zdravljenju očitno vse bolj bolehne Vladove SIB. Rešitev se je ob finančnem presežku Energetike, želji takratne županje Vike Potočnik po mestni banki, pokvarjenih svetovalcih in nadzornikih ter ob nastavitvi Igorja Pogačarja hitro našla. Zgodbe ne bomo ponavljali, samo epilog: Energetika je v SIB vrgla 3,5 milijarde tolarjev, za nagrado bo plačala še 1,4 milijarde izgube in stroške postopka njene prodaje. Ali bo dobila nazaj vsaj v SIB naložene depozite, bomo še videli. Znano pa je, da so s prodajo svežnja delnic, ki jo je organizirala Nada Klemenčič, bajno zaslužili Zavarovalnica Triglav in z njo povezane družbe ter borznoposredniške hiše. In seveda, zaslužil je tudi Vlado Klemenčič, ki naj bi prodal 5162 delnic in zanje iztržil 19 milijonov tolarjev. Za nagrado, ker je SIB tako uspešno prodal Energetiki oziroma mestu, je ob svojem odhodu v pokoj dobil še 28 milijonov tolarjev odpravnine, potem pa za štirimesečno svetovanje novi upravi SIB še 5,1 milijona tolarjev.

Prav v oči bode dejstvo, da so pozneje Nadi, potem ko se je le vdala in sama odstopila, od zahtevanih 108 milijonov odpravnine na koncu odbili dobrih 50 milijonov, torej prav nekje toliko, kot se je ob mestnem prevzemu SIB nabralo na računu njenega moža. Dobila je torej le 54 milijonov tolarjev, s plusom od SIB pa sta na koncu v enem letu le presegla 100 milijonov tolarjev. Če že brskamo po dohodkih Nade Klemenčič, je pač treba omeniti še dividende in izplačilo nagrad za uspešnost (dobivali so jih v delnicah). Če pa upoštevamo še lastništvo in predpostavljamo, da je Zavarovalnica Triglav vredna 500 milijonov evrov, kar je zanesljivo prenizka številka, in da je Nadin delež v 15-odstotnem zasebnem kapitalu po zadnjih dostopnih podatkih 1,7-odstotni, ima Nada v Triglavu še najmanj 1,3 milijona evrov premoženja. Za kaj zakonca zapravljata, ni znano (oziroma javno vidno), omenja se le, da sta lastnika dveh stanovanj v Ljubljani in hiše na Bledu in da imata tri hčerke (študentko prava, ekonomistko in zdravnico) ter pet vnukov. Vlado je že upokojen, Nada, trenutno še svetovalka uprave Zavarovalnice Triglav, naj bi mu sledila letošnjo pomlad.

Prej pa moramo omeniti še nekaj: državo in agencijo za zavarovalni nadzor naj bi poleg spornega lastništva Triglava med drugim razburjalo dejstvo, da Nada ni želela pokazati dokumentov, ki naj bi bili poleg izjemno tesne prepletenosti ozkega kroga ljudi (v lastništvu, nadzornih svetih in upravah) pomemben del njene izjemne gospodarske in politične moči. Gre predvsem za različne sponzorske pogodbe, pogodbe o delu, podatke o izplačilu raznih svetovanj, honorarjev, podatke o sklepanju življenjskih zavarovanj po različnih pogojih ..., skratka, gre za pravi imenik, ki pojasnjuje marsikatero dogajanje okrog Zavarovalnice Triglav in z njo povezanih zgodb, njegovo branje, če bo do njega prišlo, pa bo zelo zanimivo.

Krivični bi bili, če bi v rubriki turbokapitalizem omenjali samo zakonca Klemenčič, ki sta resda medijsko najbolj obravnavan primer, seveda pa le eden od mnogih. Osnovni recept je že bistveno prej predstavil novogoriški Hit, Triglavu zelo podobna afera BTC še ni dobila epiloga, prav tako ne Elan, Lek, prej še Smelt in še mnogi drugi. Bolj ali manj isti krog ljudi, ki se samo seli iz enega nadzornega sveta v drugega, vmes skoči še v kako upravo ali za prokurista in si morda še medsebojno izmenja delnice, pač povsod deluje podobno. No, čisto nov začasni nadzorni svet ima od srede sicer prav Zavarovalnica Triglav, in sicer v sestavi Franc Balanč (Sava), Franc Blaznek (Cementarna Trbovlje), Alojz Bolčina (Primorje), Metod Dragonja (Lek), Marija Miheljak (Gorenje), Jože Mermal (BTC), Borut Mokrovič (Terme Čatež), Uroš Slavinec (Helios), Peter Tomšič (Javor) in Branko Tomažič (Hit) ter predstavniki zaposlenih. Večina imen ni presenečenje.

Tako kot ne bo nobeno presenečenje, če bo SIB na koncu res pristala kar v Abanki. Konec koncev je z njo že od začetka tesno povezana, ne nazadnje je prav Abanka Zavarovalnici Triglav odobrila kredit za nakup delnic zavarovalnice, Zavarovalnica Triglav, s povezanimi družbami največja prodajalka delnic SIB, je večinski lastnik Abanke, Abanka pa je po mestnem prevzemu in poznejši odločitvi o odprodaji banke najverjetnejši kupec SIB, ki se mu zato obeta tudi status mestne hišne banke. Motiv zakoncev Klemenčič, zakaj je SIB na svoji poti (najverjetneje) do Abanke morala in uspela opraviti še ovinek skozi Energetiko (ki je ljubljanske uporabnike storitev že stal 5 milijard tolarjev), je bolj ali manj pojasnjen zgoraj. Tudi motiv tedanjega direktorja Energetike Igorja Pogačarja ni vprašanje. Odgovora na to, kaj je bilo Viki Potočnik, da je v našem imenu v ovinek privolila, pa žal še sama nima.

Nemogoče je dobiti tudi odgovor na vprašanje, kako bo Energetiki, prodajalcu SIB, kljub vsej dragi logistični podpori prodajo uspelo izpeljati do 9. maja, ko se izteče rok, ki ga je postavila Banka Slovenije. Komisijo (vodila jo bo predsednica uprave Prve pokojninske družbe Alenka Žnidaršič Kranjc) so sicer sestavili, o tem, da bo dovolj časa za skrbni pravni in finančni pregled, sklenitev pogodbe s finančnim svetovalcem, vabilo interesentom, pripravo informacijskega memoranduma in za ostale tako rekoč nujne postopke, pa poznavalci dvomijo. Prav tako ni jasno, kako bo lastnikom uspelo doseči želeno kupnino, niti to, kdo bo o prodaji pravzaprav odločil (NS holdinga, NS Energetike?). Najverjetnejša možnost je torej, da bo SIB po žaljivo nizki ceni pristala v Abanki, o čemer se bo ob dejstvu, da je mestni svet tako rekoč izključen iz odločanja, zanesljivo vnela še vroča razprava, tako kot bo še hudo vroče tudi ob privatizaciji 85-odstotnega nenominiranega kapitala Zavarovalnice Triglav. Oddahneta si lahko le zakonca Klemenčič.