19. 3. 2003 | Mladina 11 | Politika
Strah pred odgovornostjo
Previdna slovenska vlada še vedno ne ve, kaj naj stori z ameriškima prošnjama
Dimitrij Rupel na ustanovni seji Mednarodnega kazenskega sodišča
© Bobo
Torek je bil za spoštovanje človekovih pravic in mednarodno pravo en srečen dan. V Haagu je bila ustanovna seja Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), na kateri je priseglo 18 sodnikov. Sodišče sicer še nima tožilca, pa tudi sodne palače ne, ima pa lasten Rimski statut, ki ga je podpisalo 139 držav, ratificiralo pa le 87. Ima tudi proračun in nekaj sodnih spisov, ki čakajo na začetek procesa. Ustanovna seja je bila seveda pričakovano slavnostna, poleg množice politikov se je je udeležila tudi nizozemska kraljica Beatrix. Eden izmed pomembnih gostov je bil Dimitrij Rupel, Slovenija naj bi bila namreč med državami, ki so se kontinuirano trudile za ustanovitev sodišča. V ponedeljek, torej samo dan pred slovesnostjo, pa se je Slovenija pridružila tudi posebni deklaraciji EU, ki podpira ustanovitev ICC. Seveda pa na slovesnosti, kljub prešernemu nasmehu našega zunanjega ministra, niso bili tako pomembni tisti, ki so na oblazinjenih stolih vljudno ploskali, ampak tisti, ki jih tam ni bilo. Veleposlanik ZDA na Nizozemskem, Clifford Sobel, je vabilo na slovesnost zavrnil in se slavnostnega dogodka se ni udeležil. Zgodba o ameriškem nasprotovanju ICC je znana, ZDA so najprej umaknile svoj podpis in potem začele glasno ovirati ustanovitev sodišča. Razlog naj bi bili politično motivirani procesi, ki bi jih lahko neodvisni sodniki sprožili proti pravicoljubnim ameriškim vojakom, ki se v imenu demokracije borijo na vseh koncih sveta. ZDA so lani proti sodišču začele pravo diplomatsko ofenzivo, vsem državam so poslale posebno ponudbo za podpis bilateralnih sporazumov, po katerih bi ameriški državljani dobili imuniteto, v Varnostnem svetu pa so nadaljevanje mirovne misije v Bosni pogojevali s kompromisom. Na koncu so njihovi diplomati dosegli enoletni odlok, poseben dogovor z Američani pa je podpisalo kar 24 držav, med njimi recimo Izrael, pa Afganistan, Bahrain, Vzhodni Timor, Honudras, Indija, Tadžikistan, Uzbekistan, od evropskih pa zgolj k ameriškim pitam nagnjena Romunija. Slednja sporazuma zaradi pritiskov iz Bruslja v parlamentu še ni ratificirala, od njega pa tudi ni odstopila. EU je sicer konec septembra sprejela kompromisne pogoje, pod katerimi lahko njene članice podpišejo poseben sporazum z ZDA, in si zaradi njih prislužila ostre kritike organizacije Amnesty International. Kritični pa so bili tudi v Washingtonu, evropska odločitev o "omejeni imuniteti" zgolj za nekatere državljane ZDA je po mnenju tiskovnega predstavnika State Departmenta "pozitivna in konstruktivna, vendar ne dovolj dobra".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
