Neugnana mladež in svojeglavci

Prejšnji ponedeljek se je sestal izvršilni odbor upokojenskega Desusa; strankini voditelji so skupaj z dvema gostoma razpravljali o bližajočih se referendumih in o grozečem "ne", ki bi lahko Slovenijo pahnil v mednarodno osamo. Odgovorni starejši so se množično strinjali, da sta EU in Nato najboljša izbira za slovensko državo, Janko Deželak, sicer državni sekretar na ministrstvu za obrambo, pa je celo dejal, da po njegovem Natu nasprotujejo predvsem "antiglobalisti, jugonostalgiki in levičarski profesorji". Zainteresirane funkcionarje Desusa je zanimalo še marsikaj, med drugim so se celo vprašali, kaj bo naredila univerza, da bo disciplinirala študente, ki naj bi ustvarjali to krivično ozračje kritičnega odnosa do svetlega Nata. Anton Bebler je totalitaristične glasove sicer umiril - mi smo v demokraciji "in pri nas ni tega, da bi lahko kakega profesorja denimo odstavili", je namignil razboritežem -, vendar modri upokojenci pač niso bili zadovoljni z neugnano mladežjo, v kateri naj bi tlel brezglavi upor proti Natu. Podemonjenje natoskeptikov je v teh krajih sicer nekaj povsem vsakdanjega, Dimitrij Rupel je tako pred časom dejal, da je tisti, ki je proti Natu, tudi proti državi, neustavljivi dvojec Janša-Brezigarjeva pa se je v intervju za Mag celo pridušal, da slovenski mirovniki zlorabljajo besedo mir.

Kdo so tisti, ki nasprotujejo slovenskemu vključevanju v Nato, najelegantneje odkrivajo javnomnenjske raziskave. Čeprav je nasprotnikov v zadnjih tednih vedno manj, ni težko razbrati neke specifične populacije, v kateri je delež nasprotnikov vključitvi razmeroma velik. Po podatkih marčevskega Politbarometra bi na referendumu za vstop v Nato glasovalo 49 % volivcev, proti bi jih bilo 28 %, drugi pa odgovora še ne poznajo. Če odgovor na to vprašanje razdelimo v različne starostne razrede, je bistveno večji delež nasprotnikov vključevanja v Nato v populaciji mlajših od 30 let (proti 37 %) kot med starejšimi od 61 let (proti samo 14 %). Nekaj natoskeptikov je tudi med tistimi, ki so stari od 30 do 45 let, vendar je v tej skupini tudi slaba tretjina neopredeljenih. Skoraj podobno razmerje se pokaže med različno izobraženimi. Tistih, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo in ki hkrati nasprotujejo Natu, je le 24 %, to je za štiri odstotne točke manj kot v celotni populacij, med višje in visoko izobraženimi pa jih je 32 % (to je čisto po naključju 4 % več kot v celotni populaciji). Statistična zgodba je zanimiva tudi pri spremenljivki zaposlenost. Nato najbolj podpirajo samozaposleni (61 %), sledijo jim upokojenci in nekoliko presenetljivo študentje. Najbolj pa mu nasprotujejo zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu ter zopet študentje. Odgovor na vprašanje, zakaj so študentje na obeh straneh reke, je preprost. Ravno študentska populacija je tista, v kateri je delež neopredeljenih najmanjši. Tako na primer drži, da je med gospodinjami le 18 % podpornic Nata, a je hkrati res, da se jih skoraj polovica pravega odgovora o referendumski odločitvi še ni domislila. V Sloveniji je največ natoskeptikov iz goriške (za vstop 35 %, proti 38 %) in koroške (za 33 %, proti 34 %) regije, največji delež zagovornikov Nata pa je doma v pomurski (za 61 %, proti 17 %) in spodnje posavski (za 57 %, proti 26 %) regiji. Opredeljevanje glede Nata je pričakovano tudi po strankarski usmerjenosti. Največji zagovorniki Nata so pri LDS, SDS in SLS, logično pa je največ nasprotnikov pri strankah, ki sta se javno opredelili proti Natu, torej pri SNS in SMS. Morda je nekoliko presenetljiv razmeroma velik delež pri koalicijski ZLSD, vendar je tudi ta logičen, saj ravno njen podmladek izvaja samostojne in prepoznavne protinatovske dejavnosti. Zanimivo je, da sta med tistimi, ki ne vedo, kateri stranki bi zaupali svoj glas, podpora in zavračanje Nata enakomerno razporejena. V povprečju imajo moški in ženske do Nata enak odnos, le da je med ženskami morda za kanček več natoskepticizma in še nekaj več tistih, ki svoje odločitve še ne poznajo. Podatki pa so zanimivi tudi, ko jih primerjamo v daljšem časovnem obdobju. Če torej pogledamo, kdo so tisti, ki so v zadnjem času najbolj spremenili mnenje, kdo so tisti, ki so najpozorneje prisluhnili propagandnim metodam slovenske vlade, ki jim sama raje pravi informativna kampanja, ugotovimo, da je mnenje bistveno spremenila mlada populacija, ki je sicer še sedaj med razmeroma najbolj artikuliranimi nasprotniki Nata. Februarja je vstopu v Nato nasprotovalo 51 % mlajših od 30 let, mesec poprej pa celo 56 %. Po zadnji raziskavi pa je takšnih le še 37 %. Po vsej verjetnosti so mladi pazljivo prisluhnili Grizoldovim grožnjam o ponovni uvedbi naborništva. Svoje mnenje so bistveno spremenili tudi preferenti NSi. Ti še februarja niso bili ravno prepričani o svetli bruseljski poti (za Nato le 34 %), mesec kasneje pa je bilo takšnih skoraj enkrat več. Prav tako so prepričanje bolj spremenili tisti, ki zase menijo, da so njihova politična stališča bolj desna kot leva. Februarja je bilo za Nato samo 39 % "desničarjev", marca pa je ta delež 62 %.

Kakšen naj bi bil torej profil povprečnega nasprotnika Nata, kot ga razkriva Politbarometer? Kljub nesramnemu statističnemu posploševanju lahko zapišemo, da naj bi bil star manj od 30 let, verjetno višje ali visoko izobražen. Po lastnem političnem prepričanju naj bi bil bližje levim kot desnim stališčem. Velja tudi nasprotno, največ zagovornikov Nata je med starejšo, manj izobraženo populacijo, ki se nagiba k desni politični osi.

Seveda so podatki zanimivi tudi, kar zadeva vključitev v EU; to naj bi na referendumu podprlo več kot 70 % volivcev. Majhen delež tistih, ki nasprotujejo EU, je najznačilnejši pri tistih z nizko izobrazbo. Delež nasprotnikov Nata z višanjem izobrazbe raste, delež tistih, ki nasprotujejo EU, pa raste z zniževanjem izobrazbe. Tako je bistveno več nasprotnikov vključevanja v EU, čeprav delež ne preseže 13 %, med tistim, ki imajo zgolj osnovnošolsko izobrazbo, kot med tistimi, ki so v šolskih klopeh presedeli nekaj več časa. Razmeroma veliko nasprotnikov vključevanja v EU je tudi med kmeti, čeprav je vzorec v Politbarometru tako majhen, da to težko potrdi. Edini podatek, ki izstopa iz sivega poprečja modrega strinjanja, je 29-odstotno zavračanje EU pri volivcih SNS. Ta številka sicer ni ravno visoka, a bistveno izstopa od zanemarljivih deležev upornikov proti EU med privrženci drugih parlamentarnih strank. Osamljeni nasprotniki slovenskega vključevanja v EU naj bi bili torej nižje izobraženi in zvesti pripadniki nacionalističnih vrednost. Ker bo vstop v evropsko trdnjavo zamajal tudi slovensko kmetijstvo, lahko še zapišemo, da je med populacijo kmetov bistveno več evroskeptikov kot med navdušenimi gospodarstveniki. Statistični podatki pa razkrivajo še eno zakonitost, na referendumski dan naj bi tisti, ki nasprotujejo vstopu v EU, skoraj gotovo glasovali tudi proti vstopu v Nato.

Že dobljen referendumski boj, kar naj bi bilo posledica uvoza prepričljivih mnenjskih voditeljev, reaktiviranja Milana Kučana in ponovnega izbruha politične nestabilnosti v Srbiji, pa lahko zamaje vojna v Iraku. Slovenska javnost namreč množično nasprotuje ponovnemu naskoku na Bagdad. In slaba četrtina volivcev bi zaradi njega glasovala proti Natu. Seveda pa je težko verjeti, da bo delež tistih, ki se bodo premislil, tolikšen, da bo spremenil pričakovano referendumsko zmago zagovornikov Nata. Verjetno bo le omilil izid.