Gre samo za nadzor?

Omejevanje se nikoli v zgodovini ni posebej dobro obneslo, še posebej velja to za alkohol, ki so ga v začetku prejšnjega stoletja prepovedali v Ameriki. Ne samo, da prohibicija ni dosegla nobenih pametnih učinkov pri odvajanju prebivalstva pri pitju alkohola, dosegli so celo to, da so se okrepile organizirane združbe, ki so z alkoholno trgovino na črno dobro zaslužile. Američani so namesto alkohola dobili - mafijo.

Kako to torej, da se je pri nas tako liberalna stranka, s tako liberalnimi politiki, ki zgodovino nedvomno solidno poznajo, odločila za nov zelo oster protialkoholni zakon? Ali gre za splošno vzdušje v slovenski politiki, ki se vse bolj usmerja na desno? Prepoved alkohola, prepoved pornografije, kritiziranje mirovnikov, podpiranje vojaških akcij, ignoriranje muslimanov, obenem pa zaostajanje pri osnovnih evropskih standardih, poroke istospolnih, legalizacija prostitucije, legalizacija marihuane ... A smo se za to borili v osemdesetih? Ali smo se bolj borili za umiranje mest ob večerih?

Alkohol se po novem zakonu v trgovinah ne bo prodajal po deveti uri zvečer. Gre za hud udarec nočnim trgovinam in bencinskim servisom. Edina nočna Mercatorjeva trgovina na Viču je svoje poslovanje že skrajšala do polnoči, edina zasebna trgovina v Polju se po novem zapira ob 21. uri, prej je bila odprta do 22. ure. So to res samo protialkoholni učinki? Na ministrstvu pravijo, da za takšna zapiranja niso krivi. Mi pa si mislimo svoje. Ne samo umiranje nočnega življenja, tudi posli malih trgovinic bi morali biti problem naše vlade.

Prepovedana je prodaja žganih pijač v gostinskih obratih do desete ure zjutraj.

Tukaj ima zakon luknjo. V majhnem bifeju v Šiški so Kebra že preigrali. Ob naročilu dveh kavic vam ponudijo žgano pijačo gratis. Seveda so podobni bifeji imeli svoje trike tudi v času pred Kebrovo prohibicijo. Do sedmih ste lahko pili vse vrste mornarskih, irskih, škotskih, kubanskih in bogve kakšnih kavic še, na koncu pravi alkosi vedno najdejo pot. In našli jo bodo tudi inšpektorji, ki imajo po novem zakonu pravico, da od prodajalca alkoholne pijače zahtevajo brezplačen vzorec. Si predstavljate inšpektorja, ki bo postal alkoholik po službeni dolžnosti?

Veliko bolj problematična igra se je zadnjič odvijala ob Ledeni dvorani Hale Tivoli. Najprej poglejmo, kaj pravi zakon. Prepovedana je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo. Hokejisti Olimpije in Jesenic, ki so v Hali Tivoli bili zadnje boje v play offu, se verjetno niti niso zavedali, da so po dolgih desetletjih njihovi zvesti navijači ostali brez (za navijače) tako pomembnega piva. Prohibicijski zakon je namreč poleg prepovedi poskrbel tudi za diferenciacijo gledalcev. Tisti v VIP-prostorih, pomembneži in bivši hokejisti so za šipo bifeja, kjer so stregli samo kokto in sok, mirno tankali pivo in špricerje, navijači pa so jih slinasto gledali. VIP-ovci so imeli hokej očitno samo za scenografijo k poslovnim sestankom. Na nogometnem stadionu Olimpije so alkoholne probleme rešili tako, da so šank postavili za ograjo, ki ločuje tribune od upravne zgradbe. Zdaj morajo nogometni navijači pač narediti nekaj korakov več, če želijo dobiti požirek priljubljenega piva.

V Nemčiji je drugače. Na njihovem novem stadionu (stadion Schalke Arena je menda najmodernejši na svetu) so pipe, iz katerih teče pivo veltins, ki je največji sponzor nogometnega kluba Schalke 04. Toda po Nemcih se Keber noče zgledovati, konec koncev gre za državo, ki je že legalizirala istospolne poroke, delno legalizirala marihuano, pa tudi kako džamijo in prostitutko lahko tam obiščite, ne da bi kršili zakone. Povsem drugačen športni primer je planiška prireditev, ki je po splošnem prepričanju največje organizirano pijančevanje pri nas. Kljub obisku samega ministra Kebra se pošteni Slovenci nis(m)o dali. Pijanih je bilo (vsaj) toliko kot ponavadi.

Morda je še najbolj svetla točka v zakonu 13. člen, ki namesto omejevanja določa širitev ponudbe. Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji najmanj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenejši ali staneta isto kot najcenejša alkoholna pijača. To seveda pomeni, da bodo morali imeti tudi mali trgovci, ki so prodajali poceni alkoholne pijače, v rezervi vsaj del ponudbe poceni brezalkoholnih pijač. Konec koncev je treba alko tudi mešati, a ne?

Sicer pa naj bi bil glavni cilj ministrstva za zdravje varovanje naše dece. Zakon si želi, da ne bi več prihajali do alkohola. Zakon prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. Kot kaže, je edina res radikalna novost, ki so jo uvedli, to, da starši svojih otrok ne bodo mogli več pošiljati v trgovino po alkohol, vse ostalo je veljalo že prej; in če so zakon zapisali predvsem zaradi tega, bi bil lahko veliko krajši. In tudi nadzora, ki ga vršijo kar štirje inšpektorati (za zdravstvo, delo, tržni, za šolstvo in šport) ter policija, ne bi potrebovali. Morda pa niti ne gre za alkohol, morda pa v teh težkih časih potrebujemo samo slednje - nadzor. Nadzor tudi nad tistimi, ki kupujejo alkohol za druge, ta del zakona so verjetno prepisali kar iz angleške literature, iz Orwellovega 1984: Alkoholne pijače je prepovedano prodati oziroma ponuditi osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. Kompleten nadzor in še kazen za ta prekršek: 50.000 tolarjev. Na zdravje.