Vojni rebalans

V torek, 25. marca ob 21.48 po našem času, je vest agencije Reuters, ki govori o tem, katere države bodo deležne dodatnih milijonov iz ameriškega vojnega proračuna, postala javna last. Reutersovo novico o razrezu ameriškega vojnega proračuna smo lahko zastonj prebirali tudi v Sloveniji. V sredo ob sedmih zjutraj je washingtonski dopisnik RTV Slovenija Matej Šurc novico o tem, da v ameriškem vojnem proračunu nastopa tudi Slovenija, poslal v slovenski radijski eter. Ob 9.30 zjutraj je Slovenska tiskovna agencija objavila povzetek radijske novice. Ob 16.00 se je sestal slovenski svet za nacionalno varnost, torej organ, na katerem se predstavniki vlade srečajo s komando Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Hkrati se na tem organu pretakajo novice, ki jih zbirajo diplomati, policisti ter obveščevalci in varnostniki obrambnega ministrstva. Po 17. uri so udeleženci sestanka sveta za nacionalno varnost stopili pred mikrofone. In obrambni minister dr. Anton Grizold je, kot poroča STA, "zanikal poročanje agencije Reuters. Po seji sveta vlade za nacionalno varnost je navedbe agencije označil za nepreverjene informacije.".

Nepreverjene informacije agencije Reuters! Minister Grizold ima spet težave z agencijo Reuters. Agencija Reuters je le povzela dokument Bele hiše, ki je bil na spletno stran Bele hiše postavljen v torek nekaj minut pred 19. uro po našem času. Originalni papir Bele hiše, ki pravi, da je v vojnem rebalansu ameriškega proračuna dodaten denar namenjen tudi Sloveniji, je torej luč javnosti zagledal, ko je v Sloveniji padal mrak. Dan zatem, v sredo, je v zgodnjih večernih urah slovenski obrambni minister prišel s sestanka sveta za nacionalno varnost. In po sestanku organa, na katerem naj bi sedeli najbolje obveščeni slovenski državni uradniki, je govoril, da Reuters objavlja nepreverjene informacije. Kaj delajo slovenski vohuni? Kako je možno, da obrambni minister v sredo zjutraj, ko je prišel v službo, v mapici, na kateri piše "Strogo zaupno", ni našel 46 strani obsegajočega dokumenta Bele hiše, v katerem je pedantno razčlenjeno, zakaj ameriška administracija potrebuje dodatnih 75 milijard USD? Kako je možno, da obrambni minister, ko je zjutraj prišel v službo, na 30. strani ni našel z zelenim flomastrom podčrtanega podatka, koliko dodatnega denarja naj bo dobili Izrael, Jordanija, Bolgarija, Afganistan, Džibuti in druge s Slovenijo primerljive države? Kako je mogoče, da slovenska vohunska skupnost šteje nekaj sto zaposlenih, pa vendarle v sredo zjutraj še ni obvestila ključnih ljudi v državi, o čem pišejo javni papirji Bele hiše? Kaj počno slovenski vohuni? Zakaj imajo internet? Kako je možno, da niti ob 16.00, ko se je sestal svet za nacionalno varnost, slovenske vohunske službe državnemu vrhu še niso dostavile z zelenim flomastrom podčrtanih dokumentov Bele hiše? Grozno, pregrozno!

Ponovimo: gre za javne papirje! Če bi se želel vohun dokopati do omenjenega gradiva, mu sploh ne bi bilo treba vlomiti v blagajno Bele hiše. Niti mu ne bi bilo treba zapeljevati tajnic, ki imajo dostop do strogo zaupnih fotokopirnih strojev. Ne! Samo klikniti je treba. V Iraku je divjala vojna, ameriška administracija je kongresu predlagala, da bi Sloveniji za sodelovanje v vojni namenili dobre štiri milijone USD, slovenska vlada pa 20 ur zatem, ko je bil predlog prvič objavljen, o obljubljenem dodatnem denarju ni vedela ničesar. Katastrofa. "Nepreverjene informacije agencije Reuters" so bile v resnici dobrih 20 ur stare preverjene informacije Bele hiše. Bela hiša je po poročanju agencije Reuters sklenila, da bo slovensko sodelovanje v vojni plačala z dobrimi štirimi milijoni USD.

"Koalicija voljnih" ali novi Nato?

Kakšen predlog je Bela hiša poslala v ameriški predstavniški dom? Celoten vojni rebalans proračuna naj bi znašal 75 milijard USD, od te vsote pa naj bi dobri dve milijardi USD namenili dodatnemu financiranju tujih vojska. Dodaten denar naj bi zagotovil sredstva za Afganistan, Izrael, Jordanijo, Bahrein, Oman, Pakistan, Poljsko, Madžarsko, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Bolgarijo, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Džibuti, Filipine in Kolumbijo. Na seznamu prejemnic je torej 19 držav. "Ta sredstva bodo nemudoma porabljena za krepitev sil naših partneric in zaveznic v operacijah v Iraku in nadaljevanju vojne proti terorizmu." Dokument Bele hiše pedantno navaja, da bo denar med drugim porabljen za komunikacijske naprave, daljnoglede za nočno opazovanje, vozila, letala, naprave za kontrolo zračnega prostora, radarje in sorodne pripomočke. Daleč največji del dodatnih sredstev, milijarda USD, bo po predlogu Bele hiše namenjen Izraelu. Dobrih 400 milijonov USD gre v Jordanijo, 175 milijonov v Pakistan, 170 v Afganistan. Poljska, Češka in Madžarska naj bi, kot navaja Reuters, dobile po 15 milijonov. Dokument Bele hiše, razstavljen na spletu, pri državah, ki dobijo manjši znesek, ne navaja številk. Ko govorimo, koliko denarja naj bi Bela hiša namenila Sloveniji, se zanašamo na Reutersovo poročilo. Dejstvo pa je, da Bela hiša Sloveniji namenja delček sicer 2 milijardi USD težkega prispevka, ki naj bi ga uporabili za iraško vojno in vojno proti terorizmu.

Ob pogledu na seznam držav, ki jih je Bela hiša uvrstila na listo prejemnic dodatnega denarja, moramo nujno opozoriti, da se seznam prejemnic dodatnega denarja ne prekriva s seznamom držav članic "koalicije voljnih". Albanija in Makedonija, ki sta članici seznama "voljnih", nista prejemnici dodatnega denarja. Pozorno branje seznama pove, da je Bela hiša dodaten denar namenila tistim evropskih državam, ki so v Nato vstopile tik pred iztekom tisočletja in sedmim pravkar vstopajočim članicam Nata. Bela hiša je torej evropski del seznama držav, ki si zaslužijo dodatno finančno pomoč, sestavila tako, da je prepisala seznam novih in malo manj novih članic Nata. Tudi neevropski seznam prejemnic dodatnega denarja se ne prekriva s seznamom držav sodelujočih v "koaliciji voljnih". Verzija seznama članic koalicije, ki šteje 45 držav, ne omenja Jordanije, Izraela, Bahreina, Omana, Pakistana in Džibutija. Kljub temu, da naštete države niso navedene na seznamu "koalicije voljnih", so prejemnice dodatnih finančnih sredstev. OK, Izrael je v celi zadevi zgodba zase, a poanta ostaja: Bela hiša dodatnega denarja ne namenja le državam, ki so članice javno objavljenega seznama "koalicije voljnih", pač pa tudi državam, ki si dodatno pomoč "zaslužijo" zaradi kakšnega drugega razloga. Denimo zato, ker so na neuradnem, zaupnem delu seznama. Hkrati se seznam prejemnic dodatne pomoči ne prekriva niti s seznamom članic koalicije Trajna svoboda, ki je nastala po zločinu 11. septembra 2001. Seznam prejemnic dodatne pomoči torej nima konsistentne notranje logike. Ko gre za evropske prejemnice dodatne pomoči, naj zadošča podatek, da bodo dodatek iz vojnega proračuna dobile nove članice Nata. Mimogrede, kriterij, ki ga je Bela hiša uporabila ob deljenju dodatnega denarja za evropske države, kaže, kako tesno je vprašanje vojne v Iraku prepleteno v vprašanjem širitve zveze Nato.

Koalicija zmedenih

Kako so ob objavi novice, da bo tudi Slovenija deležna dobrih štirih milijonov USD, ki so delček 75 milijard težkega vojnega proračunskega rebalansa, reagirali ostali deli slovenske vlade? Zunanje ministrstvo je reagiralo previdno in je poudarilo, da diplomati še zbirajo podatke ter iščejo pojasnila. V prvi izjavi pa je minister dr. Rupel omenil, da gre za enako vsoto, kot jo Slovenija že od leta 1996 dalje vsako leto dobiva v okviru pomoči za članstvo v zvezi Nato. Tudi obrambno ministrstvo je omenjalo redna finančno pomoč, ki v Slovenijo prihaja od leta 1996. Ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young je za TV Slovenija dejal, da je prišlo do nesporazuma. Tudi veleposlanik je dejal, da naj bi šlo za denar, ki ga Slovenija že ves čas prejema v okviru programa modernizacije zavezniških oboroženih sil. Obrambno in zunanje ministrstvo ter ameriški veleposlanik so torej pripovedovali, da je vsota, ki jo omenja agencija Reuters, najverjetneje vsota redne finančne pomoči.

Zanimivo pa je, da je v četrtek zjutraj časopis Dnevnik objavil izjavo tiskovne predstavnice ameriškega veleposlaništva, ki ni v rimi z izjavo veleposlanika Younga. Tiskovna predstavnica Laurie Weitzenkorn je namreč pojasnila, da obstajajo redni in dodatni milijoni. "Slovenija bo v okviru redne pomoči na vojaškem področju prejela štiri milijone dolarjev. Ob tem pa je predsednik Bush v dodatku k proračunu za boj proti terorizmu zahteval še dodatnih pet milijonov dolarjev za Slovenijo, za njeno udeležbo v globalnem boju proti terorizmu." Če je torej ameriški veleposlanik v sredo govoril o denarju, ki ga Slovenija dobiva že "ves čas", je tiskovna predstavnica istega dne vendarle natančneje razložila, da je Sloveniji ob redni pomoči namenjena tudi izredna pomoč. Tistemu, ki je prelistal objavljeno dokumentacijo Bele hiše, je to moralo biti jasno že od samega začetka.

Nočemo koalicijske nagrade?

Če je bil slovenski politični vrh v sredo, slabih 24 ur po objavi dokumenta, ki pripoveduje, kako bi Bela hiša razdelila 75 milijard USD vojnega proračuna, zmeden in brez podatkov, je v četrtek nastopal bolj enoznačno. Ministrski predsednik Tone Rop je v četrtek točno opoldne razložil, da je vlada želela po uradni poti dobiti informacijo, zakaj je Slovenija uvrščena na seznam prejemnic finančne pomoči. Odgovor State Departmenta naj bi pripotoval v četrtek, vlado pa naj bi obvestili, da je prišlo do napake. Pač, Slovenija ni del proti-iraške koalicije, zato Slovenija ne bo dobila dodatnega denarja, naj bi vladi sporočil State Department.

Je pojasnilo ministrskega predsednika prepričljivo? Res je sicer, da je Bela hiša sklenila dodaten denar razdeliti zaradi iraške vojne. Vendar ni res, da je denar delila le članicam "koalicije voljnih". Ko gre za Evropo, je denar delila novim članicam Nata.

A vendarle se vrnimo k trditvi ministrskega predsednika, da se je Slovenija na seznamu prejemnic dodatne pomoči znašla zaradi napake. Kdo je naredil napako? Bela hiša? Kako to, da je Bela hiša naredila napako. Ali slovenska vlada namiguje, da je poglavar Bele hiše pridelal še en bušizem in je Slovenijo postavil na seznam, na katerem bi morala biti Slovaška? Ne bo držalo; tudi Slovaška bo dobila svoje dodatne milijone. Je do napake prišlo zato, ker je Bela hiša sklenila, da bo kriterij delitve dodatnega denarja vstop v Nato? Je slovenska vlada ameriški administraciji pokroviteljsko svetovala, naj Bela hiša uporabi drugačen kriterij? Težko bi verjeli, da je bilo tako.

Zakaj se je torej Slovenija znašla na seznamu držav, ki si zaslužijo dodatna finančna sredstva. Obstaja še dve verjetni razlagi. Prva možna razlaga je, da je Slovenija del neobjavljenega seznama, katerega obstoj je ob začetku iraške vojne potrdil State Department. New York Times, ki je izšel 27. marca, objavlja seznam 41 držav, ki sodelujejo v koaliciji. In na tem seznamu je tudi Slovenija.

In druga razlaga? Občinsko se morda še spominja, kako momljajoče je na javno zastavljena vprašanja, ali smo ali nismo del koalicije, odgovarjal slovenski politični vrh s predsednikom republike na čelu. Kako je že rekel predsednik republike? Da kolikor on ve, nismo del koalicije.

Bilo bi nesramno, če bi slovenski politični vrh med pogovori z domačo javnostjo momljal, med pogovori s tujimi diplomati pa odgovarjal jasno. Domnevamo torej lahko, da je slovenski politični vrh tudi med diplomatskimi pogovori odgovarjal momljajoče. So torej tuji diplomati momljanje razumeli narobe?

Predvsem pa: kakšno napako naj bi ameriški State Department priznal, ko je odgovarjal slovenski vladi? Slovenski ministrski predsednik je namreč skorajda triumfiral, češ da je iz Američanov iztisnil priznanje o napaki. Poročilo STA iz Washingtona, objavljeno dan zatem, pravi, da napake ni bilo. Edini detajl, ki bi lahko povzročal nesporazume, je nenatančna uporaba veznikov. V dokumentu Bele hiše namreč piše, da je dodaten denar namenjen partnerjem in zaveznikom v vojaških operacijah ter operacijah stabiliziranja razmer v Iraku in trajajoči vojni proti terorizmu.

Stavek je res klobasast. Pojasnilo ameriške administracije govori o tem, da je dodaten denar namenjen bodisi za sodelovanje v proti-iraški koaliciji bodisi za sodelovanje v vojni proti terorizmu. In Slovenija je bila zadnja leta ponosna članica antiteroristične koalicije.

Bo predsednik vlade Rop dosegel, da bodo v rebalans ameriškega vojnega proračuna vneseni lektorski popravki?