29. 4. 2003 | Mladina 17 | Politika
Revščina in bogastvo
Vse več ljudi na robu preživetja, redki izbranci pa brezmejno kopičijo svoje premoženje
Težka več milijonov evrov: zakonca Klemenčič
© Aleš Beno / Finance
Najnižja, torej zajamčena slovenska plača znaša dobrih 50 tisočakov bruto, že leta 2001 pa je najvišji prejemek iz naslova plač znašal skoraj 11,5 milijona tolarjev bruto na mesec, kar je pomenilo 61-krat več, kot je znašala takratna povprečna plača. Zaradi takšnih neverjetnih razlik, ki stalno naraščajo, srednji sloj izginja, kar 40 odstotkov ljudi že živi v revščini ali na robu revščine, majhna skupina pa si brez vsakih etičnih in moralnih pomislekov vsak mesec v žep baše težke milijone. Očitno si jih bo še dolgo. Kako naj namreč država ustavi brezmejno bogatenje, če ni sposobna pridobiti niti podatkov o tem, kakšne so plače direktorjev podjetij, katerih ustanoviteljica ali solastnica je (na primer Luke Koper, Aerodroma, Telekoma, Zavarovalnice Triglav ...). Pojasnilo enega od uradnikov na enem od ministrstev, ki noče biti imenovan, je naravnost šokantno: "Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je omenjene, menda po zakonu javne podatke za potrebe postavitve informacijskega sistema od ministrstev zahteval z dopisom z dne 7. marca, vendar mu jih nismo mogli poslati, saj jih tudi nam ni uspelo dobiti. V večini podjetij, ki spadajo v delokrog našega ministrstva, so našo prošnjo ob podpori kopice odvetnikov in po navodilih nadzornih svetov zavrnili." Generalni sekretar je pojasnilo navedenega gladko zavrnil, edini kolikor toliko verodostojen vir podatkov o vrtoglavi višini menedžerskih plač pa ostaja Durs.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
