12. 5. 2003 | Mladina 19 | Politika
Potrebujemo novo nuklearko
Tomaž Ovčak in Boštjan Surina sta predstavnika neformalne naravovarstvene Iniciative Gure. Ustanovljena je bila kot odgovor na načrtovano gradnjo vetrnih elektrarn na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico.
© Denis Sarkić
Tomaž: Po svoje je to paradoks, vendar le dokler se ne poglobimo v podrobnosti. Gradnja takšnega objekta, kot je vetrna elektrarna, pomeni velik poseg v prostor, pri katerem je treba pretehtati pozitivne in negativne posledice. Pozitivne so seveda proizvajanje električne energije, negativne pa tisto, kar moramo za to proizvodnjo žrtvovati. Pri vetrnih elektrarnah se bilanca ne izide, saj je pozitivnih plati veliko manj kot negativnih. Očitna šibka točka vetrnih elektrarn je razmeroma majhna proizvodnja električne energije, še bolj pa je sporna kakovost te energije. V elektroenergetskem sistemu države je poleg količine proizvedene energije vsaj tako pomembno, kakšna je ta energija in ali je dostopna takrat, kadar jo potrebujemo. Že glede na način delovanja vetrnih elektrarn je jasno, da so nenapovedljiv in nenadzorljiv vir električne energije. Proizvodnja električne energije iz vetrne elektrarne ne sledi potrebam porabe, na voljo je takrat, kadar piha veter. Objekt ima poleg tega še zelo majhno gostoto moči. Izračunali smo, da bi električna energija, ki so jo leta 2001 proizvedle vse svetovne vetrne elektrarne, zadoščala zgolj za nemško porabo električne energije za manj kot mesec dni. Gre torej za velik in drag poseg v prostor z majhnimi učinki, kjer država izdatno subvencionira gradnjo in kasneje še odkup električne energije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
