Z udba.netom se v Bruslju ne ukvarjajo

Bruseljski tednik European voice, britanski časnik The Financial Times in dunajski časnik Kurier so pred kratkim objavili, naj bi bil Lojze Peterle prvi kandidat za naslednjega predsednika Evropskega parlamenta. Na tem položaju bi po evropskih volitvah junija 2004 lahko nasledil liberalca Pata Coxa. Tudi če je napoved tujih novinarjev točna, bo treba pred uresničitvijo te napovedi izpolniti še veliko pogojev. Prvi, še zdaleč ne najenostavnejši, je izvolitev Lojzeta Peterleta za evropskega poslanca. Evropska komisija je v pogajalskih izhodiščih predvidela, naj bi našo državo v Evropskem parlamentu zastopalo sedem poslancev. Slovenija bo ena sama volilna enota, evroposlance pa bomo volili po proporcionalnem sistemu. Prag je visok, skoraj 14 odstotkov. A tudi če mu to uspe, še ne bo avtomatično kandidat za predsednika Evropskega parlamenta. Ker Peterletova matična stranka NSi spada pod okrilje Evropske ljudske stranke, so njegove možnosti odvisne od tega, ali bo črna internacionala spet najmočnejša politična sila. Tudi če konservativci na volitvah zmagajo, bo Peterle samo eden od možnih pretendentov za eno od treh najvišjih funkcij v EU. Tako rekoč nemogoče je, da bi predstavnik novinke postal predsednik Evropske konvencije ali da bi novinka dobila šestmesečni mandat vodenja EU, možnost, da bi predstavnik novinke postal predsednik evroparlamenta, pa menda ni tako iz trte izvita. Ni dvoma, da ima Peterle močne zveze s poslanci Evropske ljudske stranke, še zlasti s tistimi iz nemške krščanske demokracije, je pa tudi slovenski politik z zdaj najvišjo funkcijo v EU, saj je predstavnik bodočih članic EU v predsedstvu Evropske konvencije.

Evropska ljudska stranka od svojih slovenskih političnih zaveznic SDS, NSi in SLS pričakuje skupen nastop na prihodnjih evropskih volitvah. Toda gre zgolj za pobožno željo z malo realne podlage. Za zdaj nič ne kaže, da bi pomladne stranke lahko sestavile skupno kandidatno listo. Izvršilni odbor SDS je pred kratkim sprejel sklep, da bi jim ob skupni kandidaturi z Bajukovo NSi moralo pripasti prvo mesto na listi. Tedaj bi bil torej Peterle šele na drugem mestu. Tak vrstni red socialdemokrati utemeljujejo s tem, da so največja opozicijska stranka. Še slabši bi bil Peterletov položaj na listi, če bi SDS in NSi k skupni kandidaturi privabili SLS, saj se ta s sodelovanjem strinja le, če bi drugo mesto zasedel njen kandidat. Dodatno oviro Peterletu postavlja njegova lastna stranka. Predsednik NSi Andrej Bajuk naj bi h kandidaturi vabil nekdanjo predsedniško kandidatko Barbaro Brezigar, Koalicija Slovenija naj bi jo uvrstila na prvo mesto na skupni kandidatni listi, na drugo mesto bi se uvrstil Brejc, šele na tretje pa Peterle.

Je realno, da bi ugledni položaj predsednika Evropskega parlamenta zasedel predstavnik nove države članice?

V političnih krogih EU se pogovarjajo o tem, kako porazdeliti najvišje položaje. Nikjer nisem zasledil predloga, naj bi položaj predsednika Evropske komisije zaupali predstavniku novinke. Prav tako ni realno, da bi novinki zaupali šestmesečno predsedovanje EU. Se pa razmišlja o tem, da bi predstavnik novinke prevzel položaj predsednika Evropskega parlamenta, saj bi tako novim članicam tudi na praktični ravni sporočiti, da v EU niso le dodatek.

Zakaj bi visoko funkcijo zaupali prav predstavniku male Slovenije?

Ker v očeh evropskih partnerjev veljamo za uspešno in odgovorno državo, ki nikogar ne ogroža, ki dosega razmeroma dobre uspehe, ki ima bruto družbeni proizvod na ravni Portugalske ali Grčije. Slovenija bo promocijo imela že samo, ker se bo o njenem kandidatu govorilo, tudi če nazadnje ne bi zasedel položaja.

Ste prepričani, da izpolnjujete pogoje za to funkcijo?

Ne bi rad izzvenel hvalisavo, toda menim, da sem z izkušnjami na domačem in tujem političnem prizorišču lahko konkurenčen kandidat. Evropa me je doživela kot enega ključnih ljudi slovenske osamosvojitve, reform in zunanje politike. Imam vladno izkušnjo, štirikrat sem bil izvoljen v slovenski parlament, v Ljubljani sem bil na kongresu Evropske zveze krščanskih demokratov za tri leta izvoljen za prvega podpredsednika te formacije, sem opazovalec v Evropskem parlamentu, član odbora za zunanjo politiko Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke, ki je v Evropskem parlamentu najmočnejša frakcija. V tujini s kredibilnostjo nikoli nisem imel težav, to dokazuje tudi funkcija člana predsedstva Evropske konvencije, kamor sem bil imenoval ne le z glasovi desnice, ampak tudi s podporo nekaterih z levice. Poleg tega tekoče govorim angleško, francosko in nemško, brez težav se sporazumevam v italijanščini in precej dobro razumem špansko. Seveda o moji morebitni kandidaturi za predsednika Evropskega parlamenta ne bo odločala Slovenija niti stranka NSi, pač pa Evropska ljudska stranka. Na koncu bodo nedvomno prevladali politični interesi.

Govori se, da ste zgodbo tujim medijem postregli sami, da bi SDS lažje prepričali, naj vas uvrsti na prvo mesto skupne kandidatne liste Koalicije Slovenija za evropske volitve ...

Ni res. O tem, da bi bil primeren kandidat za predsednika Evropskega parlamenta, se v nekaterih evropskih krogih govori že približno štiri mesece. Novinarka European Voicea pred objavo članka z mano o tem sploh ni govorila, novinar Financial Timesa pa me je za pogovor prosil dan pred objavo.

Evropska ljudska stranka od SDS, NSi in SLS pričakuje, da bodo na evropskih volitvah nastopile skupaj. Lahko internacionala vpliva na vrstni red na kandidatni listi?

Želijo si predvsem čim boljši izid, po možnosti vsaj tri poslanska mesta. Od nas pa bo odvisno, kako bomo to izpeljali. Evropska ljudska stranka se ne bo vmešavala v to, kdo naj bo uvrščen na kandidatno listo in v kakšnem zaporedju naj bodo imena. So pa znana njena merila. Na prvo mesto se uvrsti tisti, ki lahko pritegne največ glasov.

Menite, da ste glede na svoje evropske izkušnje za volilce prepričljivejši od Mihe Brejca in da SDS dela napako, ker vztraja, naj prvo mesto na kandidatni listi zasede njen član?

Ne vem, ali je ta odločitev SDS dokončna, in tudi ne bi želel razpravljati o tem, kdo izmed naju ima boljšo evropsko preteklost. Izvršilni odbor NSi je sprejel stališče, naj bi Koalicija Slovenija na volitvah nastopila skupaj, hkrati je v premislek ponudil predlog, da bi skupno listo vodil jaz. Če stranki želita delovati kot koalicija, se morata dogovoriti, kakšna je zmagovita formula. Iskati morata takšno zaporedje, da bo lista za volilce prepričljiva in bo dobila čim večjo podporo. Tudi če bi NSi na volitvah nastopila samostojno, kar si številni v stranki žele, bi zaradi svojega evropskega profila lahko dobila enega evroposlanca.

Brejc je namignil, da vam ne namerava prepustiti prvega mesta na kandidatni listi Koalicije Slovenija, češ da je SDS popustila že, ko se je odločalo, kdo bo šel v predsedstvo Evropske konvencije.

Ne gre za to, kdo komu popušča, ampak za to, kako sestaviti listo, ki bo prinesla čim več poslanskih mest. Politično vprašanje je, ali me želijo izkoristiti ali ne. Z Brejcem se odlično razumeva, najine evropske izkušnje pa so različne. Ko je slovenski parlament za članstvo v predsedstvu Evropske konvencije iskal osebo iz opozicije, je bilo z več strani, celo z vladne, poudarjeno, da bi bilo dobro, če bi izbrali prav mene. To mnenje je prevladalo tudi v Koaliciji Slovenija.

Andrej Bajuk si menda prizadeva, da bi prvo mesto na skupni listi Koalicije Slovenija dobila Brezigarjeva.

To prizadevanje mi ni znano. Res je, da bi Barbara Brezigar zelo okrepila ekipo. Za te, ki bodo izvoljeni v Sloveniji, je pomembno, da imajo izkušnje, ne da si izkušnje začnejo nabirati šele septembra 2004. Po mojem bi si bilo pri Brezigarjevi smiselneje prizadevati, da v naslednjem mandatu postane predsednica države.

Je sploh še mogoče, da se Koaliciji Slovenija na evropskih volitvah pridruži SLS?

Za zdaj ne vidim veliko možnosti za skupen nastop, čeprav bi združeni lahko dobili vsaj tri poslanska mesta. Predlog SLS, da bi kandidat Koalicije Slovenija na listi zasedel prvo mesto, njen kandidat pa drugo, je za Koalicijo Slovenija nesprejemljiv. Vprašanje je, ali bi res seštevali glasove, ker SLS v vladi praviloma podpira projekte kontinuitete, na primer pri vprašanju vračanja gozdov.

Kako Evropska ljudska stranka gleda na to, da ste uvrščeni na seznam udba.net? Je to ovira za morebiten prevzem funkcije predsednika Evropskega parlamenta?

S tem se v Bruslju ne ukvarjajo. V EPP ni odmevalo, da smo na seznamu vsi trije njihovi člani, torej poleg mene tudi Miha Brejc in Janez Podobnik. V neformalnih pogovorih jih je zanimalo le, kako je mogoče, da je vlada preprečila javno objavo podatkov na internetu. Osebno se s seznamom niti najmanj ne obremenjujem. Prepričan sem, da sem bil v času Demosa poleg Bučarja in Pučnika med najbolj prisluškovanimi. Če so mi sledili, mi je to lahko kvečjemu v čast, saj to pomeni, da sem se jim zdel dovolj zanimiv. Kdaj so me opredelili kot vir, ne vem. Nikakor pa z Udbo nisem sodeloval.

Govori se, da naj bi mesto komisarja v EU dobil sedanji vodja vladne službe za evropske zadeve Janez Potočnik. Je politično modro, da gre na tako pomemben položaj nekdo, ki za seboj nima podpore največje evropske politične grupacije?

Če vprašate ljudi iz Bruslja, vam bodo rekli, da bi bilo za Slovenijo koristno, če ponudi komisarja iz vrst najmočnejše politične grupacije. Komisar je namreč izrazito politična funkcija. Slovenija se bo morala odločiti, ali bo upoštevala ambicije nekoga iz kroga LDS samo zato, ker je to najmočnejša vladna stranka, ali bo upoštevala interese države in bo na ta položaj izbrala človeka, ki ima večjo podporo v politični strukturi EU. Pričakujem, da se bo vladajoča koalicija obnašala državotvorno.

Bi bil za vas zanimivejši položaj komisarja kot predstavnika izvršilne oblasti ali položaj predsednika Evropskega parlamenta?

Vprašanje, kaj bo za Slovenijo bolj zanimivo in učinkovito. Meni osebno je bližja izvršilna oblast.