Gregor Cerar

 |  Mladina 25  |  Politika

Napake policije

Pavle Čelik je bil načelnik slovenske policije v času največjih jugoslovanskih navijaških izgredov. Policija je tedaj navijače mirila na več načinov, vsi pa so bili bolj ali manj učinkoviti.

© Denis sarkić

Na višji šoli za notranje zadeve sem od leta 1973 do 1981 predaval predmet varstvo javnega miru in reda. Obdelal sem vse postopke, kako izdelati oceno varnostnih razmer, ki je podlaga za izdelavo načrta, kaj mora vsebovati načrt, kako ga spreminjati, dopolnjevati ... Sedaj ni več te šole, ni več kadetske šole, kjer so to v skrajšani obliki učili policiste.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 25  |  Politika

© Denis sarkić

Na višji šoli za notranje zadeve sem od leta 1973 do 1981 predaval predmet varstvo javnega miru in reda. Obdelal sem vse postopke, kako izdelati oceno varnostnih razmer, ki je podlaga za izdelavo načrta, kaj mora vsebovati načrt, kako ga spreminjati, dopolnjevati ... Sedaj ni več te šole, ni več kadetske šole, kjer so to v skrajšani obliki učili policiste.

Koliko ljudi, ki so izurjeni za posredovanje v takšni primerih, ima na voljo policija?

Odvisno, koliko jih skličejo. Sicer pa je maksimalna številka meni nedostopna.

Torej je to tajni podatek?

Tako pravijo. Nekaj sto, so mi dejali. Enota je sposobna, opremljena in bi naredila red v Kranju. Samo pod pogojem, da bi jo pravočasno sklicali in jim povedali, kaj se pričakuje in kako reagirati, če bo prišlo do izgredov. Tega ni bilo, pa čeprav smo imeli v Sloveniji že hujše primere.

V zadnjih letih bivše Jugoslavije so bili navijaški izpadi še hujši. Znan je primer, kako ste navijače Crvene zvezde deportirali na stadion za Bežigradom že zjutraj in so morali tam ždeti cel dan.

Prvič smo jih spremljali v gibanju do stadiona. Drugič, ko so prišli navijači Partizana, pa smo jih pustili, da so se povsem svobodno gibali. Policijske marice, v katerih je bilo deset policistov, so bile na vsakem križišču. Zaradi prisotnosti policije na vsakem koraku si niso nič upali.

V Kranju, vsaj glede na tisto, kar se je videlo po televiziji, je bilo policistov bistveno premalo.

Očitno so napačno ocenili varnostne razmere in iz tega je sledil napačen načrt ukrepov policije. Tudi na stadionu mora policija kot strokovna služba pomagati z nasveti vodstvu prireditve. Če se prometni policisti lahko afnajo z usposabljanjem motoristov, kar je sicer delo avto-moto društev, bi lahko pomagali organizatorjem.

V Hali Tivoli je bila na final four lige Good year tekma med Crveno zvezdo in Zadrom zaradi izgredov dobrih sto navijačev Crvene zvezde prekinjena za dve uri, policija pa je njihovo početje bolj ali manj opazovala.

Mislim, da so posredovali pravilno. V dvorani je zelo težko in tvegano intervenirati. Tako za navijače in policiste. Problem je drugje. Tako v Hali Tivoli kot na kranjskem kopališču bi moralo biti več policistov. Ne glede na to, da morajo prireditelji poskrbeti za splošni red. Ko dobi policija nalog za intervencijo, je lahko že vse razdivjano. Policija mora imeti dovolj številčno enoto na kraju samem, da lahko takoj poseže.

Kaj pa oprema policistov?

Policija ima povsem dobro opremo. Toda navijače moraš obvladati drugače kot s solzivcem. Če bi spustili solzivec, bi zasolzili tudi tiste mirne navijače. Stadion bi morali izprazniti in tekme bi bilo konec. Gumijaste naboje bi lahko uporabljali, če bi navijači razgrajali po mestu in ogrožali prebivalstvo. Nobena policija ne uporablja gumijastih nabojev na stadionu. Policija je tudi usposobljena za ulično posredovanje. Toda v Kranju je šlo zgolj za manjše skupine, ki se mirijo s fizično silo in gumijevko.

Ali bi imeli daljši pendreki večji psihološki učinek?

Policisti so opremljeni z lesenimi palicami. V socialističnih časih so bile prepovedane. Dovoljene so bile samo gumijevke. Sicer pa je oprema podobna v vseh državah. Evropska konvencija, ki določa skupne ukrepe, v Sloveniji velja od leta 1992. Konvencija določa, kako obkoliš množico, kako prepoveš in omejiš gibanje, dostop do stadiona ... Dovolj je obširna, da lahko deluje v vseh sistemih in režimih.

Kako pa je z uporabo živali? Policija se celo na bežigrajskem stadionu pojavi tudi na konjih. Uporaba konj na stadionu nikakor ni primerna. Konje uporabljajo na odprtem prostoru, stadion pa je prostorsko omejen. Konj lahko podivja, saj se kot človek lahko boji zaprtega prostora in poškoduje tudi mirne gledalce.

Kaj pa uporaba vodnih topov na stadionih?

Vodnih topov pri nas še nismo uporabljali. V nekdanji Jugoslaviji so uporabljali gasilske brizgalne. Gasilska enota je špricala po demonstrantih. Na stadionu je nemogoče posredovati z vozilom, ker ga lahko izgredniki obkolijo in zažgejo. Na odprtem prostoru je drugače, ker vozilo ščitijo policisti.

Policisti v zadnjem času navijače pustijo bolj ali manj pri miru, vse agresivnejši so do demonstrantov. Italijanske antiglobaliste so zaustavili na Fernetičih, v lisice so vklenili mirne protestnike proti vojni v Iraku ...

Ko sta bila Putin in Bush na Brdu, so antiglobaliste obkolili z vodnimi topovi in jih držali v šahu. Tu gre za povsem napačno oceno ali pa namerno izzivanje spopada s protestniki, da bi jih lahko očrnili kot huligane. Antiglobalisti so v Sloveniji bolj ali manj mirni. Leta 1970 smo imeli podoben primer pred Ameriškim centrom na Cankarjevi. Ameriška vojska je vdrla v Kambodžo in študentje so se v znak protesta ulegli pred poslopje. Miličniki so hoteli posredovati s silo in psi. To sem jim kot komandir preprečil. Trikrat smo pozvali protestnike, in če se niso umaknili, smo jih prijeli za glavo in noge in jih odnesli.