Zakonska prevara

“Bravo! Bravo, izbrisani!” S temi klici so pred gostilno Jovo na Poljanski ulici v Ljubljani pričakali skupino izbrisanih prebivalcev Slovenije, ki se je štiri dni prej iz Portoroža odpravila proti Ljubljani. Njihova pot se je začela pred krajevno skupnostjo v Portorožu in jih je vodila skozi Lucijo, Izolo, Koper, Rižano, Kozino vse do Postojne in nato Ljubljane. Pri Dolgem mostu jih je pričakala skupina ljudi na čelu z Matevžem Krivicem. Večina tistih, ki smo jih na pot pospremili v Portorožu, je bila kljub žuljem in utrujenosti tudi na cilju v Ljubljani. "Od Portoroža do Ljubljane smo prehodili 150 km, pripravljeni pa smo iti tudi naprej," je zatrdil Aleksander Todorović, predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, in se poimensko zahvalil vsem, ki so sodelovali na pohodu.

Na poti sta jim pomagala Barbara in Andrej, aktivista gibanja za pravičnejšo globalizacijo, ki sta pripeljala odeje in uredila spanje na tleh mladinskega kluba v Vrhniki. Gostilna Iskrica je pohodnikom dala lonec pasulja, Marko Brecelj je uredil prenočišče v Kopru (zato so pohodniki nekaj časa iz hvaležnosti na poti nosili tudi njegovo sliko), član društva Pero pa je posodil beli kombi, ki jih je spremljal s potrebščinami. Na protestno hojo do prestolnice so se izbrisani odpravili zaradi "očitnega zavlačevanja reševanja problema izbrisanih" in v bojazni, da se jim obeta še en neustavni zakon, namesto da bi MNZ uresničilo odločbo ustavnega sodišča, ki je zapovedala vrnitev statusa stalnih prebivalcev za nazaj.

Da so imeli prav, je v svojem nastopu na skupščini potrdil tudi Matevž Krivic, pravni zastopnik društva. Matevž Krivic je navzoče najprej obvestil, da je verjetno “pomotoma” dobil v roke predlog ministrstva za notranje zadeve, ki ga je poslalo koalicijskim strankam v usklajevanje nekaj dni pred parlamentarnimi počitnicami in ki očitno kaže, da "hoče minister Bohinc s potvarjanjem odločbe US spet izigrati izbrisane". Krivic je v tem osnutku zakona opozoril predvsem na “vsebinsko zavajanje”, ki si ga je vlada privoščila zlasti z dvema “prevarama”, ki se skrivata v omenjenem osnutku. Prva velika prevara sedanjega osnutka zakona je v tem, da ta po besedah Matevža Krivica “ignorira prvo točko odločbe Ustavnega sodišča, po kateri je bil leta 1992 status stalnega prebivalca Slovenije nezakonito izbrisan vsem izbrisanim”. Zakon namreč ne govori o izbrisanih, ki so - morda tudi prav zaradi izbrisa - medtem odšli ali bili deportirani v tujino, namesto da bi jasno povedal, ali “jim ta status pripada do nekega vmesnega datuma” med letoma 1992 in do danes. Zato je po mnenju Matevža Krivica ta zakon “narejen za izigravanje odločbe Ustavnega sodišča”.

Druga prevara se skriva v dejstvu, da je zakon napisan tako, kakor da ustavno sodišče zahteva najmanj eno letno odsotnosti iz države za izgubo statusa stalnega prebivalca. Povedano drugače, kdor je bil zunaj države, potem ko je bil izbrisan, več kot eno leto, ta bi po predlogu vrha MNZ upravičeno izgubil stalno prebivališče. “To ni pravično do tistih, ki so morali za več kot eno leto zaradi nezakonitosti države zapustiti državo ali so bili iz nje odstranjeni. Drugi tujci lahko, če o tem obvestijo pristojni organ, zunaj bivajo še veliko dalj časa, ne da bi v Sloveniji izgubili status stalnega prebivalca. S temi določbami pa se onemogoča, da si tisti, ki so bili prizadeti zaradi prisilne izselitve zaradi nezakonitega ravnanja države, uredijo svoj status v Sloveniji,” je opozoril Matevž Krivic. Kot na tretji poskus izigravanja je Krivic opozoril tudi na dejstvo, da doslej upravni organi niso izdali še niti ene dopolnilne odločbe o statusu stalnega prebivalca izbrisanim, čeprav se šestmesečni rok izteka. Napovedi MNZ, da se bo to zgodilo septembra, pa prav tako kažejo na izigravanje zakonov saj Zakon v upravnem postopku (ZUP) določa, da je treba take odločbe izdati v mesecu dni in da se lahko le izjemoma, kadar je treba izdati “ugotovitveno odločbo”, ta rok podaljša na dva meseca. V primeru izbrisanih pa ni bilo treba ugotavljati nobenih novih dejstev.

Skupščina društva je zato soglasno podprla predlagani osnutek izjave za javnost, predlog o tem, da bi se v izjavo zapisala tudi podpora društva izjavi predsednika Toneta Ropa, ki je javno izjavil, da bo odločba ustavnega sodišča uresničena, pa je bila prav zaradi najnovejšega vladnega poskusa izmaličenja bistva ustavne odločbe zavrnjena.