Nagrajeni za kaos

Namesto da bi čipi približno 20 milijard tolarjev vredne nove informacijske podpore projekta Sigma - plačanega tudi z davkoplačevalskim denarjem - bliskovito in natančno mleli in razvrščali podatke, se iz poslovalnic NLB vijejo dolge vrste komitentov v predinfarktnem stanju, skoraj vsak drugi dan crknejo "sodobne bančne poti", bančni uslužbenci pa na roko iščejo in urejajo tisto, kar več ne zmore stari in kar ni zmogel in še vedno ne zmore novi integrirani računalniški sistem. Vodstvo NLB, s predsednikom uprave Markom Voljčem na čelu, sicer zagotavlja, da so prihranki komitentov v banki varni. Z neverjetno zamudo so na koncu spravili skupaj celo opravičilo in Voljčevo priznanje, da je za zaplete poleg strokovnih služb objektivno odgovorna tudi uprava na čelu s predsednikom. Ali bo ostalo le pri tem priznanju, bo jasno ta teden, ko naj bi se sestal nadzorni svet NLB. Ključne odločitve je nanj prenesla tudi Banka Slovenije in se tako, kot smo sicer vajeni že od primera banke SIB, elegantno znebila odgovornosti.

V NLB so o zamenjavi zastarelega informacijskega sistema, sestavljenega iz več kot sto različnih, med seboj nepovezanih sistemov, začeli razmišljati že pred leti. Prvi večji korak v smeri projekta Sigma se je zgodil okrog leta 1997, ko je NLB ob pomoči svetovalne družbe Delloite & Touche povabila ponudnike programske opreme, naj predstavijo svoje ponudbe. Sledilo je nekaj "izletov" v Avstralijo in Korejo in po enem od njih je bila sprejeta odločitev - izbrano bo avstralsko podjetje FNS s sistemom Bancs, ki mora delovati na IBM-ovih velikih "mašinah". Odločitev je bila dokaj presenetljiva, saj FNS na lestvici ni bil med prvimi tremi, poleg tega pa bi se NLB lahko odločila tudi za manjše in cenejše platforme unix, za kakršne so sisteme ponujali recimo prvi trije najboljši ponudniki. Kdo vse je sodeloval pri teh odločitvah, je pravzaprav težko reči, saj so se vodilni informatiki NLB menjavali kot za stavo, izmenjava pa je potekala predvsem z IBM-om. Nekaj vodilnih imen projekta Sigma pa je mogoče povzeti iz končnega poročila o projektu, poleg predsednika uprave Marka Voljča velja omeniti vsaj še Nevenko Bremec Črnko, Boruta Staniča, Janeza M. Senčarja in Dušana Galeta.

Prva težava je nastala, ko so v NLB sistem Bancs preizkusili in ugotovili, da kljub drugačnim obljubam ne ponuja popolnega integriranega informacijskega sistema (manjkal je predvsem del za zakladniške, investicijske in podjetniške posle). Ta neverjeten in hud "primanjkljaj" so nato nadomestili z nakupom še enega dragega sistema, imenovanega Globus, ki ga ponuja priznan in kakovosten ponudnik Temenos. Skratka, informacijsko podporo Sigme zdaj sestavljata sistema Bancs in Globus.

Posledice informacijskih avantur NLB in težav pri prenosu nove tehnologije v prakso so po komitentih NLB z vso silo "udarile" po 30. juniju, z iztekom zakonsko določenega roka za uvedbo novih transakcijskih računov. Kot trdijo poznavalci, za težave niso bile krive sistemske napake sicer vse prej kot idealnega Bancsa, pač pa predvsem številne napake vodstva banke, ki se je uvajanja TRR lotilo prepozno, predvsem pa napačno, saj je hotelo vse naenkrat, čeprav bi lahko, denimo, najprej poskrbelo za aktivne račune. Kako bo z odškodninami, ki bi jih zaradi vsega prestanega stresa in težav morali dobiti komitenti, bomo še videli. Guverner BS Mitja Gaspari je napovedal, da bo BS od NLB zahtevala absolutno zaščito pogodbenih partnerjev - komitentov, tudi na stroške banke same. Projekt nove informacijske podpore storitev za fizične osebe je po navedbah NLB sicer 95-odstotno izpeljan, manjkajočo integracijo s sodobnimi tržnimi potmi pa naj bi končali predvidoma do jeseni. Pri pravnih osebah je do zdaj opravljena polovica dela. Letos naj bi po načrtu poleg prenosa transakcijskih računov na novo podporo končali še uvajanje nove podpore za depozite in kredite za pravne osebe, dokončna uvedba podpore za vrednostne papirje pa je predvidena za leto 2004.

Ne glede na vse to, ne manjka komitentov, ki menijo, da si uprava in nadzorni svet namesto pomotoma (!) izglasovane 51 milijonov tolarjev vredne nagrade zaradi vsega kaosa prej zaslužita brco. Zelo ostro pa se je odzval tudi Sindikat bančništva Slovenije (SBS). "Uslužbenci delajo in nato še študirajo vedno nova navodila vodstva po cele dneve, ob tem, da so pod stalnim psihičnim pritiskom nezadovoljnih strank. Čeprav sindikat bije bitko z vodstvi za plačilo nadur, uslužbenci večinoma ne bodo deležni delitve dobička ali drugih oblik stimulacij. Vodstvo NLB, ki je očitno slabo opravilo svoje delo, je povsem nedovzetno za težave svojih uslužbencev in popolnoma ignorira socialno partnerstvo. Nadzorni svet NLB bi moral ugotoviti osebno odgovornost vodstva NLB za nakup tako dragega in neučinkovitega projekta ter sprejeti ustrezne sankcije. Vsak uslužbenec banke, ki stori napako pri delu, namreč disciplinsko odgovarja (sankcija je lahko tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi), zato bi moralo biti logično, da najmanj enaka sankcija za moralno in materialno škodo, ki jo je povzročil projekt Sigma, doleti tudi odgovorno vodilno strukturo v NLB," je sporočila sekretarka SBS Irena Milanovič.

Banka Slovenije je do vodstva NLB bistveno bolj milostna. Po izjavi guvernerja je v NLB, "... prišlo do večjega odstopanja pri poročanju banke glede na dejansko stanje". Kaj natančno je s tem mislil, je težko reči. Centralna banka od NLB zahteva odpravo pomanjkljivosti, povezanih predvsem z neizpolnjevanjem določil standarda informacijskih tveganj, naložila pa ji je še krizno organiziranost vodstva in ustreznih služb. Ob tem je od nadzornega sveta NLB zahtevala, da o svojih rešitvah, pa tudi o odgovornosti za nastale razmere, obvesti svet BS do 1. avgusta letos. O tem, kdo je kriv za kaos v poslovalnicah NLB, bo torej odločal nadzorni svet NLB. Vodi ga državni sekretar na finančnem ministrstvu Anton Žunič. Poleg njega in do zdaj več kot presenetljivo molčečih petih predstavnikov KBC (ki je 34-odstotni lastnik NLB) in EBRD (5-odstotni lastnik) bodo o odgovornosti in morebitnih nadaljnjih ukrepih odločali še Metka Tekavčič (javnosti najbolj znana kot razvpita nadzornica v aferi banka SIB), Jože Lenič iz Kapitalske družbe (ta paradržavna institucija je podprla podelitev nagrad upravi in nadzornikom NLB), Igor Kušar iz Slovenske odškodninske družbe (ki je nasprotovala nagradam), Zvone Ivanušič iz Pozavarovalnice Sava in Uroš Slavinec iz Heliosa.

Vsekakor ima država v naši največji banki še vedno toliko oblasti, da bi lahko, če se za to ne bo odločil že tuj kapital, kar bi bilo sicer presenetljivo, primerno ukrepala. Republika Slovenija je zdaj 35,41-odstotna lastnica NLB, skupaj s paradržavnima KAD-om in SOD-om pa ima v njej 45,47-odstotni delež.