12. 9. 2003 | Mladina 36 | Politika
Knjižnica kot videoteka
Pisatelji trdijo, da jim je država dolžna izplačevati še knjižnično nadomestilo ali tako imenovano poplačilno pravico od vsake izposoje knjižnega naslova v slovenskih knjižnicah
© Tomo Lavrič
Urad za intelektualno lastnino je v poletnem času povečal storilnost in dal 31. julija javnosti na voljo dodatke k zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, ki naj bi šli kar najhitreje v parlamentarno razpravo. Zakon naj bi med drugim dokončno vpeljal knjižnično nadomestilo ali poplačilno pravico, s katero bi avtorji (pisci, uredniki, ilustratorji in drugi) leposlovnih in strokovnih del dobili pravico, da jim država ali knjižnice iz svojega proračuna plačajo "odškodnino" za vsak v slovenskih knjižnicah izposojeni izvod. Tako zahteva obvezna direktiva Evropske komisije (tj. "evropske vlade", ki pa ni odgovorna Evropskemu parlamentu). Po evropski direktivi naj bi med izjeme sodilo le še "knjižnično gradivo v nacionalnih, šolskih in visokošolskih knjižnicah" (3. člen osnutka zakona o avtorskih in sorodnih pravicah), ne pa več v drugih javnih knjižnicah, med katere sodijo vse slovenske splošne knjižnice. Direktiva Evropske komisije torej dejansko spreminja javne splošnoizobraževalne knjižnice v nekakšne trgovske ustanove in skuša pravila, ki veljajo za videotečno izposojo, razširiti še na javne knjižnice. Slovenski zakonodajalci hitijo streči tej zahtevi, še preden se je iztekel rok za izpolnitev direktive in brez pomislekov o posledicah ukrepa za slovenske državljanke in državljane.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
