Shizofreni potrošnik

Anton Stres, predsednik Komisije za pravičnost in mir, je po razglasitvi zadnjih referendumskih rezultatov izjavil: "Trgovina je en velik motor življenja in daje ritem življenju, zato močno vpliva na celotne druge dejavnosti." Seveda ob tem ni mislil na gospodarsko moč trgovskega sektorja. Nikakor ni mislil na to, da je pretekli teden največja slovenska trgovska veriga kupila še eno na listi manjših trgovskih podjetij. Urad za varstvo konkurence mora sicer še povedati svoje, a prevzem je že izpeljan. Niti na to, da je Alpina zaprla dva obrata v Sloveniji in ju preselila v Romunijo, kjer je cenejša delovna sila. Anton Stres ob izjavi o trgovini ni mislil na to, da je gospodarska tranzicija končana ter da smo globoko v trdem kapitalizmu. S tem stavkom je le želel poudariti, da je trgovina zlo, proti kateremu se je treba boriti, da bi lahko živeli lepše, v skladu s katoliško tradicijo. Tudi sindikat delavcev trgovine Slovenije je v postreferendumski izjavi skoraj tako gromoglasen kot Rodetova brezjanska pridiga: "Vsi, ki so se odločili ZA, so neposredno rekli NE razvoju Slovenije v smer, da bi o vseh vprašanjih odločala peščica novopečenih kapitalistov, ki ima bogastvo in s tem moč."

Trgovinski referendum sicer ni imel prav nobene zveze z gospodarstvom, temveč je bil tako kot vsi slovenski referendumi poligon političnoideološkega vojskovanja. In je še enkrat pokazal, da je slovenska družba globoko v sebi shizofrena. Namreč kljub temu, da na volitvah redno zmagujejo liberalne politične opcije, da smo vsi za gospodarski razvoj, se v referendumskih odločitvah vedno znova izkaže, da je povprečen udeleženec referenduma skrajno konservativen. Vedno znova se izkaže, da je liberalna volilna baza res tako lena - ali pa tako zelo spoštuje nedelje - da se ji ne ljubi za vsako figo na volišča, pa čeprav gre za vprašanja, ki neposredno posegajo v njihov življenjski slog, in vse referendumske odločitve prepušča vasi, v upanju, da jih bo izbrana oblast korigirala.

Gre pa res le za življenjski slog. Sodobna družba ni več strukturirana glede na spol, raso ali socialni razred, temveč se posameznikova identiteta rezultira v izbiri življenjskega sloga. Povprečen Slovenec pa pogosto ne premore niti osnovne tolerance do različnih življenjskih slogov. Verjetno se zato na referendumih, kjer je vprašanje bolj ali manj povezano s sistemom vrednot, z izidom le potrdi, da povprečna slovenska javnost prizna le en življenjski slog - tradicionalen. Kot da ne bi zaznali prav nobenih sprememb v družbi.

Pri vsakem referendumu se namreč izkaže, da zaradi nizke udeležbe urbanih okolij vas diktira življenjski slog mesta. Poglejmo rezultate trgovinskega in oplojevalnega referenduma. Po do sedaj dostopnih podatkih v nobeni volilni enoti niso prebili 70 odstotkov glasov za zaprtje trgovin. Najvišje odstotke za zaprtje so dosegle enote Ribnica (68,78) Grosuplje (68,35), Šentjur (69,38), Šmarje pri Jelšah (66,72), Domžale (65,97), Škofja Loka (67,30), Ajdovščina (66,44). Tradicionalne trdnjave konservativnosti, brez v nedeljo odprtih megamarketov. Najnižji odstotek glasov proti zaprtju trgovin so dosegli v volilni enoti Ljubljana Šiška (37,6), sicer pa so bili proti zaprtju še na Jesenicah, v Piranu, Kopru, Ljubljani Centru, Ljubljani Mostah-Polju, na Ravnah, v Trbovljah in Hrastniku. Rdeči revirji. Zanimiv primer volilnih enot je Ljubljana Vič-Rudnik. Glede na to, da gre za urbano-ruralno okolje, je iz rezultatov vidno, za kakšen tip naselja gre. Namreč Ljubljana Vič-Rudnik I in IV, ki obsegata obmestne zaselke, je bil z 62 oz. 56 odstotki za zaprtje trgovin, volilni enoti II in III, ki segata v mesto, pa proti zaprtju.

Ali lahko te podatke primerjamo s podatki iz referenduma o oplojevanju z biomedicinsko pomočjo? Ja, rezultati po volilnih enotah so podobni: največ glasov proti umetni oploditvi so nabrali v volilnih enotah Škofja Loka (83,8), Ribnica (86,8), Grosuplje (82), Šentjur (85,4), Mozirje (85,2), Trebnje (85,6), Šmarje pri Jelšah (83,4), Slovenske Konjice (86,2), Lenart (86,9), Ptuj I in III (87), Ajdovščina (82). Na drugi strani, se pravi med zagovorniki umetne oploditve, pa se spet pojavljajo primorske občine, Ljubljana Center (53), Ljubljana Šiška (49) in Trbovlje (43).

Ergo - slovenski referendumi so namenjeni ruralnemu prebivalstvu, da svoj način življenja bolj ali manj direktno vsili mestu. Zato je v postreferendumskih časih v naši deželi biti potrošnik skoraj nekaj grešnega. In to ne glede na to, kakšen tip potrošnika je posameznik: ali je pravi connoisseur, kompetenten, osveščen, skoraj politično korekten potrošnik; ali pa tipičen porabniški potrošnik, ki kupuje brez razmišljanja, glede na trenutne vzgibe. Če je potrošništvo res zadovoljevanje želje, potem je s stališča religije grešno in je treba tako kot vsako željo tudi to regulirati. In kaj je bolj fino, kot to narediti z referendumom in z izgovorom "ker ste vi tako želeli".