3. 10. 2003 | Mladina 39 | Politika
Čigav je Koper
Zakaj je moral za rešetke najpopularnejši koprski politik in kakšne koristi si od tega lahko obetajo lokalni politiki in stranke
Zamera Ljubljani: Boris Popovič in Ricardo Illy
© Zdravko Primožič/FPA
Ko je koprski svetnik in večni upornik Marko Brecelj “ublažil” koprske zvonove, tako da niso več zvonili, se je cerkev hudo razburila. Nadškof Franc Rode je opozoril, da gre za problem priseljencev, ki se prepočasi integrirajo v okolje. Kot je namignil, naj bi bilo provokacij na račun katoliške cerkve na tem območju vse več. Priseljenci očitno nimajo pravega posluha za cerkveno zvonjenje. Po pismu Foruma za levico, da gre pravzaprav za šovinistično izjavo, je škofu pritrdila tudi škofovska konferenca. Cerkvena organizacija, ki se trenutno ukvarja tako z umetnostjo kot potrošništvom in s stanjem duha svojih kot drugih ovčic, je ugotovila, da gre v koprskem primeru za problem "priseljencev". Polemika na to temo sicer še traja, status "teh ljudi" bo treba še določiti, dejstvo pa je, da v Kopru že od osamosvojitve živijo nekakšni posebneži. Najprej so, ko so vsi verovali v Demos ali vsaj v LDS, še vedno volili komuniste. Potem so, ko so po vsej Sloveniji volili za male, majhne in najmanjše občine, obdržali svojo veliko enotno mestno občino. Na zadnjih lokalnih volitvah, ko so začeli po vseh mestnih občinah voliti bolj leve ali naslednike komunistov, pa Koprčani niso podprli kandidata Združene liste Dina Pucerja. Odločili so se za njegovega nasprotnika, "priseljenca". Za Borisa Popoviča. Jasno, Boris Popovič ni iz tega okolja, njegov oče je bil črnogorski (dvakrat ranjeni) partizan.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
3. 10. 2003 | Mladina 39 | Politika
Zamera Ljubljani: Boris Popovič in Ricardo Illy
© Zdravko Primožič/FPA
Ko je koprski svetnik in večni upornik Marko Brecelj “ublažil” koprske zvonove, tako da niso več zvonili, se je cerkev hudo razburila. Nadškof Franc Rode je opozoril, da gre za problem priseljencev, ki se prepočasi integrirajo v okolje. Kot je namignil, naj bi bilo provokacij na račun katoliške cerkve na tem območju vse več. Priseljenci očitno nimajo pravega posluha za cerkveno zvonjenje. Po pismu Foruma za levico, da gre pravzaprav za šovinistično izjavo, je škofu pritrdila tudi škofovska konferenca. Cerkvena organizacija, ki se trenutno ukvarja tako z umetnostjo kot potrošništvom in s stanjem duha svojih kot drugih ovčic, je ugotovila, da gre v koprskem primeru za problem "priseljencev". Polemika na to temo sicer še traja, status "teh ljudi" bo treba še določiti, dejstvo pa je, da v Kopru že od osamosvojitve živijo nekakšni posebneži. Najprej so, ko so vsi verovali v Demos ali vsaj v LDS, še vedno volili komuniste. Potem so, ko so po vsej Sloveniji volili za male, majhne in najmanjše občine, obdržali svojo veliko enotno mestno občino. Na zadnjih lokalnih volitvah, ko so začeli po vseh mestnih občinah voliti bolj leve ali naslednike komunistov, pa Koprčani niso podprli kandidata Združene liste Dina Pucerja. Odločili so se za njegovega nasprotnika, "priseljenca". Za Borisa Popoviča. Jasno, Boris Popovič ni iz tega okolja, njegov oče je bil črnogorski (dvakrat ranjeni) partizan.
Koristi za lokalne veljake
Zanimivo je, da je koprska desnica, potem ko so Popoviča priprli, potegnila z njim. Popovič je že pred volitvami, s svojo Listo Koper je naš, sodeloval tudi s kandidati z desnice. Kakopak desnica v Kopru tako ali tako ni imela nobenih možnosti, zato se je oprla na kandidata, ki si ga pošten desničar ne bi nikoli želel za zeta. Dirkač, plejboj, lastnik žurerskih kafičev in kopališča ... Ja, seveda se je Popovič pred volitvami zresnil, videl je, da se mora spremeniti, postal je celo tako zrel, da ga je vzljubil Danijel Starman, koprski advokat, ki velja za neformalnega vodjo obalne desnice. Starman Borisa pozna že od njegovega tretjega leta, poznal je tudi njegovega očeta, in ve, da Popovič ni tak, kot ga radi opisujejo mediji. Zato je bil na zborovanjih za Popovičevo izpustitev med glavnimi, zdaj pa je poslal oster protest tudi Zdenki Cerar, državni tožilki. Očita ji, da vse zadeve pelje bolj medijsko kot strokovno in da je to njegova prva tajna preiskava po 31 letih dela. Starman zato ne sme dajati izjav o postopkih, čeprav v aferi Popovič brani direktorja koprske komunale Slavka Ferčka. Verjetno gre za favoriziranje pri razpisih. Ob tem je zanimivo, da Starman napada samo Cerarjevo, ne pa tudi Marka Pogorevca, v. d. direktorja policije. Podobno kot SDS in NSi, ki sta v odprem pismu razsuli postopke proti Popoviču, hkrati pa pozabili omeniti, da primer razrešuje tista policija, na katere čelu je ravno tisti policaj, ki jim je tako pri srcu, in si želijo, da bi ostal na svojem mestu vsaj do volitev.
Desne stranke imajo v Kopru, brez Popovičeve liste, ki jo je na desno kljub vsemu težko uvrščati, banalno število občinskih svetnikov. NSi enega, SDS enega in SLS enega. In stranke, ki imajo v slovenskem političnem prostoru vseeno nekaj več moči, so očitno začutile svojo priložnost. Morda bi se vendarle dalo unovčiti Popovičev politični kapital. V tem kontekstu je najbrž treba razumeti tudi njihovo zavzemanje za priprtega župana. Desnici v Kopru koristi Popovič samo v zaporu, ko bo prišel ven, jih verjetno ne bo zanimal. Tudi mitingaštvo ni v korist Popoviču, ampak bolj Starmanu. Ne glede na to Starman misli, da Popovič v zaporu natančno premišljuje, kakšne korake bo naredil v prihodnosti. Po njegovem mnenju ne bi bilo slabo, če bi ga kaka velika stranka povabila med kandidate za državnozborske volitve 2004. In katere stranke bi to lahko bile? Združena lista gotovo ne, ker jim je povozil njihovega glavnega aduta in jim vzel velik del neopredeljenih levičarjev. Popovič je Združeno listo povozil. Popovič je Združeno listo vrgel z oblasti. Združena lista v Kopru se po Popovičevem trumfu še ni pobrala. Bi Popoviča lahko kupila LDS? Starman ga v LDS že vidi. Dejstvo pa je, da so pri LDS očitno prvi dojeli, da morajo v svoj krog zbrati čim več različnih list, ki so na lokalnih volitvah dobile tako veliko glasov. Popovič bi se jim po gospodarskopolitičnem profilu res še najlažje približal, po drugi strani pa je od liberalcev s svojo populistično zgodbo še najbolj oddaljen. Vsekakor na centrali LDS v Kopru o Popoviču kot kandidatu na svoji listi nočejo niti slišati.
Kaj pa desnica? Gotovo bi na Obali, ki lahko desničarske svetnike prešteje na prste ene roke, hitro postal šef desnice. Vendar je skoraj neverjetno pričakovati, da bi se Popovič naslonil na NSi ali SDS. Njegova najzvestejša volilna baza je namreč generacija med 18. in 40. letom, ki verjetno ne bi preživela šoka, da se je Popovič prodal "ta črnim". Sicer pa se zdi, da mu je kljub temu še najbližja Ljudska stranka, ki podjetne Slovence rada sprejme v svojo družbo. Marjan Podobnik, Matjaž Gantar, Jože Vidmar, Jože Duhovnik, Izidor Rejc in konec koncev tudi Aldo Babič, direktor portoroške igralnice. Ravno z Babičem je Popovič dober prijatelj, rezultat te ljubezni pa je tudi nova igralnica v Žusterni v Popovičevem (pardon), maminem lokalu v Žusterni.
V sami centrali Liste Koper je naš pa niso navdušeni nad povezovanjem z drugimi strankami. V bistvu jih zanimajo samo tisti, ki bi se pridružili njim, vidi pa se, da še čakajo na Popovičeve odločitve. Ko se predsednik Liste vrne iz zapora, bo gotovo naredil najboljše stvari za Listo, so prepričani. Čeprav občinski projekti menda tečejo tako, kot je treba, pa jih pri delu moti, da nimajo šefa, ki bi moral nekateri stvari peljati naprej. Za delo je zaprti Popovič pooblastil Darka Grada, sicer koprskega podžupana in člana svoje liste za Koper. Analitiki pa že špekulirajo, da bi imela lista lahko velike težave, če bi zaprli tudi podžupana. V tem primeru bi pooblastila za županovanje prevzel Marinko Hrvatin, ki je član LDS, in politična situacija v Kopru bi se lahko zelo spremenila. Res pa je, da bi to po drugi strani lahko interpretirali, da za aretacijo Popoviča stoji LDS. Tega pa vsaj za zdaj v Kopru nihče ne verjame. Ljudem se zdi, da sta za aretacijo koprska LDS in še posebej Združena lista preveč benigni. Bolj verjamejo v zaroto iz Ljubljane, ki naj bi koristila lokalnim oblastnikom, ki se že nekaj časa ne vpletajo v dnevno mestno politiko.
Komu se je zameril Popovič?
Ko politične predstavnike različnih pomembnejših koprskih struj vprašate, zakaj je Popovič zaprt, večinoma ugotavljajo, da je za nastalo situacijo kriv predvsem sam. Tipičen primer njegovega obnašanja naj bi bilo srečanje z novinarjem Primorskih novic, s katerim se ni želel pogovarjati. Rekel mu je, da je on direktor svojih firm in da naj tudi Primorske novice pripeljejo svojega direktorja. Si predstavljate, da bi v Popovičevih lokalih vsak direktor zahteval, da ga postreže sam Popovič? Popovič naj bi bil poln samega sebe, že pred volitvami pa naj bi del njegovih podjetij zaplaval pod vodo. Čeprav njegovo glavno podjetje stoji dobro, tako da teza nekaterih analitikov, da je šel v politiko samo zato, da bi rešil sebe, ne drži povsem. Gotovo pa drži, da je šel zelo na živce policajem po Sloveniji, še preden je kandidiral za župana. Slovesa hitrega voznika si namreč ni zaslužil samo z reliji, ampak tudi s hitro vožnjo po slovenskih cestah, in ker je bil njegov oče pomemben Koprčan, so menda mnoge kazni ostale neplačane. Gnev policistov pa je rasel. Še posebej po tem, ko je postal župan Kopra in je počasi ukinil zastonjske parkirne prostore za kriminaliste v centru mesta. Kriminalisti se na to niso ozirali, zato so jim mestni redarji začeli natikati lisice. Menda se je prvo redarsko posredovanje z lisicami končalo celo s fizičnim obračunom. Gotovo se preiskava zoper Popoviča ni zaradi tega končala s priporom, je pa njegovo razmerje s kriminalisti najbrž pripomoglo k spektakularnosti ponižujoče aretacije. Nič prijaznejši ni bil Popovič s parkirišči za davčno upravo v Kopru. Po drugi strani je bilo več kot očitno, da s svojimi srečanji z italijanskimi politiki spravlja v bes zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Pika na i naj bi bilo pismo Ricarda Illyja uradni Ljubljani, v katerem je premiera pozival, da naj se o pogovorih, ki tečejo med Illyjem in Popovičem, informira kar pri koprskem županu. Popovič se je šel lastno zunanjo politiko, čeprav je o njej obveščal tudi Ljubljano. Vendar se zdi, da se razen Rupla zaradi tega v vladi niso sekirali.
Popovič naj bi se v marsičem zameril tudi koprskemu gospodarskemu svetu, najbolj očitno v primeru, ko je uvedel ekodavek in zvišal davek na stavbna zemljišča.
Realnost
Veliko bolj kot spor z zunanjim ministrstvom, gospodarstveniki, davkarijo ali kriminalisti naj bi na aretacijo vendarle vplivali odnosi bivših prijateljev, ki so se šli nogometni biznis pri koprskem nogometnem klubu. Od zadnjih štirih predsednikov kluba - Branko Kodrič, Boris Popovič, Georg Suban in Ante Guberac - so bili kar trije na različne načine zadržani za rešetkami, za četrtega, Subana, pa se govori, da svoje slovenske posle vodi kar iz Beograda. Menda so ga nazadnje videli poleti na tekmi Koper-Heerenveen. Možakarji so se v zadnjem času sprli in njihova zaslišanja in informacije bi bili lahko za Popoviča usodni. Saj veste, kakšen je slovenski nogomet, ves denar gre na roke. In tudi pri Popoviču naj bi šlo za to, da je v klub vložil denar, potem pa si je odškodnino za dva nogometaša, ki je bila sicer overjena pri notarju, dal izplačati kar v kešu.