Napačna tarča

Novica, da je strokovni svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) 24. septembra letos odločil, da začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave predsedniku uprave Ljubljanske borze Drašku Veselinoviču in članu uprave Tomažu Rotarju, je prejšnji teden odjeknila kot bomba. Agencija pod vodstvom Nevena Boraka je svojo odločitev utemeljila na sumu, da sta prva borznika opustila nadzor v zvezi z navideznimi posli borznoposredniških družb v obdobju od leta 1999 do 2001. Kljub pričakovanemu splošnemu dobremu vtisu, ki ga je Borakova samozavest pustila v javnosti, pa mnogi že opozarjajo, da se je prvi mož ATVP sicer lotil pravega ribnika, vendar na napačnem koncu. Bistveno bolj potrebna "čiščenja" kot očitno precej neoprijemljivi navidezni posli so predvsem množična in lahko izsledljiva "parkiranja" delnic ter insajderstvo. Res pa je, da se slednjega lotevajo največje in (tudi politično) najmočnejše ribe.

Toda vrnimo se najprej k najnovejši zgodbi. Glavni očitek ATVP upravi borze je, da decembra v letih od 1999 do 2001 ni nadzorovala 95 domnevno navideznih poslov, ki naj bi jih sklenilo šest članov Ljubljanske borze (v časniku Finance so "neuradno" našteli BPH, Argonos, GBG, Brod na Muri, Abanko in Banko Vipa). Navidezni posli naj bi se na slovenskem trgu nasploh razpasli prek vsake meje, agencija tako sumi, da so sedanje in nekdanje borznoposredniške hiše in banke članice Ljubljanske borze v zadnjih treh letih sklenile kar 566 navideznih poslov. Med članicami borze naj bi bilo "čistih" le skromnih devet.

Navidezni posli

Zakon o trgu vrednostnih papirjev navidezne posle prepoveduje, ne vsebuje pa definicije, kaj navidezni posel sploh je. Zato se interpretacije razlikujejo. Če jih strnemo, je navidezni posel tisti posel, ki zaradi določenih okoliščin ne dosega gospodarskega namena, ki je za takšen posel običajen (ATVP), oziroma posel, pri katerem se sklene izmišljena kupoprodajna pogodba (ki jih trg sledi) in pri kateri ne pride do prenosa vrednostnih papirjev in denarnega toka (Ljubljanska borza). Primer navideznega posla sta denimo nakup in prodaja delnic, ki ju vlagatelj sklene s samim seboj: ista oseba kupi in proda vrednostni papir pri isti BPH ali pa dogovor o nakupu in prodaji med dvema udeležencema. Najpogosteje se vlagatelji želijo na tak način izogniti plačilu davka od dobička s prikazovanjem kapitalske izgube (zato je ATVP pod drobnogled vzela predvsem decembrske posle), nameni pa so lahko tudi drugačni, umetno ustvarjanje vtisa o prometnosti delnic in posledično zviševanje njene cene, hiter zaslužek ... Najbolj tipičen primer navideznega posla je posel za zmanjševanje kapitalskih dobičkov, ki so obdavčeni. Neki borzni posrednik v začetku leta kupi delnice podjetja A, za katere ve, da so popolnoma nelikvidne. Decembra jih proda po nižji ceni (hkrati pa po isti ceni še isti dan spet odkupi, tako da sprememba lastništva ni knjižena v KDD), tako umetno ustvari kapitalsko izgubo in zmanjša dobiček, ki ga je imel z nakupi in prodajo drugih, bolj likvidnih delnic.

ATVP in borza pa se ne moreta dogovoriti le o interpretaciji navideznega posla, pač pa očitno tudi o tem ne, kdo in kako bi moral ukrepati. Po mnenju ATVP je vloga Ljubljanske borze sicer povsem jasna. "Pravila borze izrecno naštevajo nedovoljeno ravnanje BPH in borznih posrednikov pri trgovanju na organiziranem trgu in jim izrecno prepovedujejo opravljati navidezne posle na borznem in prostem trgu." Borza je v svojih pravilih določila tudi način opravljanja nadzora, še opozarja ATVP, in bi v primeru suma, da gre za kršitev ali nepravilnost skladno s svojimi pooblastili morala tudi ukrepati. Tega pa po mnenju ATVP ni storila. Borza se po drugi strani glede očitanega jim "nenadzora" 95 navideznih poslov zagovarja, da ti še niso postali pravnomočni. K temu dodaja, da je v zadnjih treh letih tudi sama odkrila 78 navideznih poslov, in kar je še posebej pomembno, da je ATVP v "vročih" letih imela enak dostop do podatkov o borznem trgovanju kot borza. Če poenostavimo: agencija meni, da bi morala ukrepati borza, ta pa naj bi bila prepričana, da je za ukrepanje zadolžena agencija.

Politična motivacija

Ob vseh omenjenih "nesporazumih" toliko bolj bode v oči, da je Neven Borak udaril šele zdaj, naenkrat in z "macolo", in to prav v času, ko si je Ljubljanska borza po dolgih mesecih vegetiranja ravno nekoliko opomogla oziroma celo zabeležila pravi bikovski trend. Dodatna vprašanja ob tem poraja tudi ob tako velikem dogodku res neobičajno skromno pojavljanje prvega moža ATVP v javnosti, da strogega molka premiera Antona Ropa in finančnega ministra Dušana Mramorja, sicer tudi nekdanjega predsednika strokovnega sveta ATVP, sploh ne omenjamo. Vtis, da se v državi preganjajo nepravilnosti, je seveda vladi vedno v prid, če bo pa stvar na koncu padla v vodo, ji nihče ne bo mogel ničesar očitati. Vsekakor ni nobenega dvoma o tem, da ATVP po zgodbi s Pivovarno Laško, ki vse bolj diši po fiasku agencije (sodnik za prekrške v Laškem je zaradi pomanjkanja dokazov zoper pivovarno in predsednika njene uprave Toneta Turnška postopek septembra ustavil), potrebuje nov, močan dokaz o svoji učinkovitosti.

Združenje članov borze se vsekakor ne strinja z načinom opravljanja nadzora ATVP. "Začetek postopka za odvzem licence upravi Ljubljanske borze temelji na sumu, da so BPH in banke sklepale navidezne posle. Zgolj sum, da gre pri določenih poslih za nepravilnosti, pa ne zadostuje za tako skrajen ukrep," pravijo. Toda Neven Borak je neomajen. "Imamo toliko trdne dokaze, da smo začeli postopek za odvzem dovoljenja proti dvema članoma uprave Ljubljanske borze," je zagotovil prvi mož ATVP. Predsednik strokovnega sveta agencije Miha Juhart pa je pojasnil, da "imamo zelo jasno sliko od leta 1999, in če ne bi imeli tako trdnih in močnih dejstev, postopka sploh ne bi začeli". Kako močna je ATVP v tej zadevi, bo bolj jasno šele čez kaka dva meseca. Začetemu postopku za odvzem dovoljenja namreč sledi rok 15 do največ 30 dni za izjavo, v kateri oseba, zoper katero je bil postopek začet, lahko poda dejstva in predlaga dokaze, da odvzem dovoljenja ni utemeljen. ATVP po prejemu izjave oziroma po izteku roka za izjavo v 30 dneh odloči o odvzemu dovoljenja, in sicer začeti postopek ustavi ali izda odločbo o odvzemu dovoljenja. Zoper odločbo agencije o odvzemu dovoljenja pa je mogoče s tožbo sprožiti še postopek sodnega varstva na Vrhovno sodišče RS. Na razplet bo torej treba še počakati.

Borzni "zlom"

Znano pa je že, da se je trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi po objavi odločitve ATVP začelo v negativnih območjih. Po mnenju borznih posrednikov je padec osrednjega delniškega indeksa SBI 20 in vrednosti preostalih borznih indeksov v manjši meri tudi posledica zadnjih razvpitih dogodkov oziroma pretiranega odziva vlagateljev nanje. Pomembnejši razlog za padec pa naj bi bila pričakovana korekcija po daljšem obdobju rasti. Miha Juhart ob tem poudarja, da so ukrepi agencije namenjeni predvsem zagotavljanju integritete borze in da niso naperjeni proti borznoposredniškim hišam, katerih poslovanje naj ne bi bilo ogroženo, saj lahko poslujejo in ustrezno izvršujejo naročila na trgu. Naperjeni pa so zoper tiste imetnike borznoposredniških licenc, ki so sklepali navidezne posle.

Kakorkoli se bo zgodba z navideznimi posli že končala, kritiki že glasno opozarjajo, da so pravzaprav le kaplja v mlaki trga vrednostnih papirjev in da bi se morala ATVP še bistveno prej in bolj odločno lotiti drugih nepravilnosti, ki povzročajo bistveno večjo škodo. To velja zlasti za "parkiranje delnic" in insajderstvo. Vsi se še spomnimo, kako je Neven Borak natanko pred letom dni izjavil, da se na področju insajderstva ne bo ubadal z grešnimi kozli, da je lopovščina v teh krajih in časih logična ter da bo borza v Sloveniji prej ali slej odmrla.

Očitno si predvsem slednje želi država, ki je do zdaj trikrat korenito posegla na trg vrednostnih papirjev. Najprej v razvpiti aferi Dadas. Nihče seveda ne trdi, da Davorin Sadar, alfa in omega Dadasa, ni nedolžen. Še več - najbrž je seveda kriv, ko je s svojimi izjavami in špekulantstvom na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pognal borzo v neslutene višave. Padec je bil za vse boleč. Toda še vedno obstaja odprto vprašanje, ali je ATVP v zadevi Dadas reagirala prekmalu ali prepozno. To bi razkrila samo dokumentacija o primeru, ki pa je ATVP ne spusti iz rok. Borza si je pozneje malce opomogla in na trg so začeli prihajati tudi močni tuji vlagatelji. In ko je bil pritok tujega kapitala največji, je država v podobi Banke Slovenije spet posegla na trg in omejila tuja vlaganja. Lanski prevzem Leka je bil za borznike kot mana z neba, letos pa se je v prvi polovici leta zdelo, da je borza začela počasi odmirati. Toda avgust in september sta bila nadvse uspešna, denar pa je spet začel pritekati, in to predvsem v vzajemne sklade. In spet se pojavi država, tokrat v osebi Nevena Boraka. Logično vprašanje, ki temu sledi, je, komu koristi oslabljena borza. Odgovor je na dlani - bankam in zavarovalnicam. Seveda je težko obsoditi Boraka, da za njim stojita bančni in zavarovalniški lobi, je pa res, da imata oba lobija močno politično zaledje in interes, da se kapital namesto na borzo seli k njima.

Navidezni posli, na katere se je zdaj spravila ATVP, so seveda škodljivi. Temu nihče ne oporeka. Toda tudi delovanje bank (ko je na primer NLB prevzemala Dolenjsko banko) je bilo škodljivo, pa se bankirjem ni skrivil las na glavi. Ali pa več kot očitni kartelni dogovori med zavarovalnicami, za koliko povišati premije zavarovanj. Se je kaj zgodilo? Nič. Neven Borak se je sicer lotil pravih stvari, toda nobene od teh doslej ni izpeljal do konca. Čeprav je res, da se zaradi ukrepov ATVP letos decembra nihče ne bo lotil izpeljave navideznega posla.