Županovi nogometni grehi

Koprski nogometni kolektiv je z afero Popovič utrpel veliko škodo, saj ima trenutno zaprta aktualnega in bivšega predsednika kluba, med preiskavo pa so se lotili tudi dveh bivših predsednikov. Še vedno je namreč priprt Boris Popovič, koprski župan, predsednik Liste Koper je naš in bivši predsednik nogometnega kluba v Kopru, sedi pa tudi Ante Guberac, ki je klubu predsedoval od začetka letošnjega junija, ko je klub zapustil in odšel v Mursko Soboto Georg Suban, tudi eden tistih, ki jih preiskujejo kriminalisti in tožilstvo. Tožilstvo v nogometni del afere Popovič vključuje sedem oseb. Poleg omenjenih treh še enega bivšega predsednika kluba, Branka Kodriča, pomembnega člana koprske LDS in državnega ter občinskega svetnika; ob njem nogometnega menedžerja, člana Liste Mladi za Koper, Marcela Kačinarija, sicer zeta Dina Pucerja, bivšega koprskega župana, ki je na volitvah izgubil proti Popoviču. Manj nogometna osebnost v tej preiskavi sta le Zdravko Hočevar, sicer direktor Javnega podjetja Rižanski vodovod in član nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Koper in zakoniti zastopnik družbe Stavbenik, ter Boris Strle, občinski svetnik in namestnik občinskega predsednika za okolje in prostor, ki prav tako prihaja iz vrst LDS.

Mimogrede, najbrž ni več mogoče z gotovostjo trditi, da gre za politično motivirano gonjo, saj so v družbi osmih nogometnih "obtožencev" člani praktično vseh v Kopru vladajočih list in strank, ki v Kopru kaj pomenijo. Po drugi strani pa se liberalnim demokratom zdi sporno, da v dokumentih tožilstva ne nastopajo zgolj kot fizične osebe, ampak je navedeno tudi, kateri stranki pripadajo. Ne glede na to so vsi navedeni, ki so na prostosti, razen Georga Subana, ki se je po neuradnih podatkih izgubil nekje v Srbiji in Črni gori, podpisali izjavo, v kateri trdijo, da so v klubu od 29. septembra 2000, ko so ga prevzeli, delali povsem zakonito in v skladu z obvezami, ki so izhajale iz pogodbe z občino. To naj bi po njihovem dokazovali zapisniki sej upravnega odbora, ki je sprejemal odločitve, povezane s tekmovalno in poslovno politiko kluba, preverljiva dejstva na infrastrukturi in transparentno poročilo investitorju - mestni občini Koper.

En klub - trije žiro računi

Po naših podatkih se tožilci s tem nikakor ne strinjajo. Obtožbe, ki jih preiskujejo, pa so hude. Po njihovih ugotovitvah naj bi bil koprski klub ena sama pralnica denarja. Denar, ki je v glavnem pritekal iz mestne občine, naj bi na različne načine potoval na zasebne račune. Že dejstvo, da je imel klub tri žiro račune, je po mnenju tožilstva hudo sporno. Prvi račun se glasi na Nogometni klub Koper, drugi na ime Football Club Koper in tretji Nogometni klub Koper - Mladinsko-pionirski pogon. Gre torej za tri različne pravne osebe. NK Koper je bil ustanovljen leta 1978, FC Koper 2. aprila 2001, NK Koper - MPP pa 27. julija 1993. Predsednik NK Koper je bil od 29. avgusta 1999 do 9. marca 2001 Branko Kodrič, zamenjal ga je Boris Popovič, njegov podpredsednik in član upravnega odbora pa je bil Ante Guberac. Ko so Popovič, Suban in sedanji podžupan Darko Grad ustanovili FC Koper, je predsednik postal Popovič, ki ga je 28. septembra 2001 zamenjal Suban, tega pa je letos poleti zamenjal Guberac. Ves čas pa je bil zakoniti zastopnik NK Koper MPP Valter Valenčič.

Kriminalisti so ugotovili, da so v Kopru račun mladincev in pionirjev uporabljali za transakcije, ker je bil od 9. marca 2000 žiro račun NK Kopra blokiran. Eden od problemov naj bi bil v tem, da so vsi trije klubi oziroma društva opravljali gospodarsko dejavnost s ciljem pridobivanja dohodka, kar jim zdaj tudi očitajo tožilci, še večja težava pa je Popovičev vložek v klub. Ko se je Popovič odločil resneje delati v klubu, je namreč odredil podrejenim, da iz občine prispeli denar na račun NK Koper MPP za mladinski pogon dvignejo v gotovini, potem pa je s tem denarjem plačeval obveznosti NK Kopra v skupni višini 12,952.000 tolarjev. Denar so dvigovali od maja do avgusta 2000. Prvi očitek je, da se ta denar, ki je bil namenjen za mladince, seveda ne bi smel porabiti za člansko ekipo, in drugi, da to sploh ne bi smel biti Popovičev vložek v klub, saj je šlo za denar občine. Kljub temu se je Suban ob Popovičevem slovesu iz kluba 27. septembra 2001 odločil, da bo Popoviču izplačal njegov vložek v klub. Menda kriminalisti niso našli nobenega vložka, dejstvo pa je, da mu je Suban v petih obrokih nakazal 63.830 evrov na njegov osebni račun pri SKB banki. In ker Suban denarja gotovo ni nakazal kar tako, je treba biti tudi v tem primeru previden. Suban in Popovič sta imela pogodbo, iz katere je razvidno, da je bil FC Koper dolžan Subanu nič manj kot 800.000 mark iz naslova vloženih sredstev za stroške tekmovanja v prvi ligi. Zanimivo je, da pri vseh teh vsotah Popoviču očitajo, da iztržka denarja od vstopnic ni nakazoval na nobenega od treh nogometnih žiro računov. Pri celotnem biznisu gre torej le za 258.937 tolarjev na tekmo - 2 tisoč mark! In kako to, da je v obdobju od aprila do oktobra 2001 karte prodajal kar Popovič sam? Ker je Popovič kot direktor svoje firme B.P.C podpisal pogodbo o sodelovanju z NK Koprom, ki ga je zastopal upravni odbor v sestavi Tomaž Gantar, Marjan Bauer, Georg Suban in Dušan Pucer (brat Dina Pucerja). Vendar je pogodbo v imenu odbora podpisal le Hrvoje Osivnik, ki pa je bil v tistem času tudi prokurist Popovičeve druge firme Foot Party. Popovič naj bi tako pogodbo o organizaciji nogometnih tekem v Kopru podpisal kar sam s sabo.

Popovič naj bi se kot predsednik NK Kopra lotil prodaje dveh vrhunskih mladih nogometašev, Zlatka Dediča in Luke Sikurja, v italijansko Parmo. Z Antejem Guberacem sta se pogajala s firmo Assalni sport Internacional in starši obeh nogometašev za določitev zneska v zvezi z njunim prestopom. Težava je v tem, da Dedič in Sikur nista bila člana NK Koper, ampak člana NK Koper PMPP. Kar pa je verjetno manj problematično kot to, da je Popovič 6. aprila od Italijanov prevzel 70 tisoč mark, ki jih v skladu s pogodbo ni nakazal na račun NK Koper - MPP, ampak vzel denar zase in od tega denarja 8000 mark izročil Gubercu. Popovič se brani, da je ves postopek overjen pri notarju, dejstvo pa je, da tega denarja ni nikoli nakazal na noben nogometni žiro račun. Guberac naj bi v nekem prisluhu izjavil, da je Popovič denar preprosto vzel, sam pa naj bi 8000 mark dal Kodriču, ki je ta denar nekoč velikodušno posodil koprskemu nogometu.

Morda najbolj izstopajoča obtožba tožilstva v primeru Popovič, ki pa se neposredno sploh ne nanaša na Popoviča, govori o domnevni goljufiji kluba na račun občine, ki naj bi jo izpeljali Kodrič, županov zet Marcel Kačinari, Zdravko Hočevar iz Stavbenika ter Boris Strle iz občinskega odbora za okolje in prostor. Kodrič kot predsednik kluba in ostali kot člani klubske investicijske skupine naj bi lažno prikazali uporabo sredstev, ki jim jih je občina po pogodbi iz leta 2000 nakazala. Najprej so namreč dobili 25 milijonov tolarjev, ki so jih morali upravičiti, da bi od občine dobili še 15 milijonov. Kačinari, Strle in Hočevar so občinskemu referentu Urada za družbene dejavnosti Andreju Mažgonu predložili lažne in prikrojene podatke o poteku investicijsko-vzdrževalnih del in s tem dosegli, da je Mažgon 17. januarja 2001 sestavil za Urad poročilo o trenutnem stanju, nato pa so 17. marca sestavili še eno lažno poročilo, v katerem so kot angažirana sredstva za izvedena dela navedli znesek 39,353.295 sit in s tem prelisičili Mažgona tako, da je 28. marca 2001 Uradu predložil poročilo o vsebinski in formalni kontroli investicijsko- vzdrževalnih del in na podlagi tega predlagal sprejetje proračuna za še preostalih 15 milijonov tolarjev. Občina pod vodstvom župana Dina Pucerja je 11. aprila 2001 torej sprejela sklep, ki je potrdil izvedena dela v višini 39.353.295 SIT, in odredil, da bo občina skladno s sprejetjem proračuna za leto 2001 nakazala NK Kopru še preostalih 15 milijonov. Na žiro račun NK Koper - Mladinski in pionirski pogon (MPP) je bilo iz občine tako nakazanih 14.353.295 tolarjev. Na stadionu naj se ne bi nič naredilo. Čeprav Kodrič pravi, da to ni bilo tako, saj naj bi bilo v času, ko je bil on predsednik, marsikaj postorjenega tudi na objektu samem. Kakorkoli, Branko Kodrič je z občino Koper, v času, ko je bil predsednik Kopra, 19. junija 2000 torej, sklenil pogodbo, da bo občina vzdrževala in rekonstruirala mestni stadion. Klubska delavca Maša Karas in Valter Valenčič sta z žiro računa NK Koper - MPP dvignila 25 milijonov, ki jih je občina nakazala glede na pogodbo, in z njimi plačala tekoče stroške poslovanja kluba, plače igralcem in zaposlenim. Delala naj bi po navodilih Branka Kodriča.

Nogometni posli

Tožilstvo naj bi v delu afere Popovič, ki se tiče nogometa, opravilo preiskave v vseh treh klubskih oziroma društvenih prostorih, poleg tega pa so obiskali še nekaj gradbenih podjetij, notarskih pisarn in zasegli dokumente Nogometne zveze Slovenije, dokumentacijo kluba ... Samo v nogometnem primeru naj bi zaslišali 31 oseb. Izvajali so različne prikrite preiskovalne ukrepe, ki jih je odredil koprski preiskovalni sodnik. Že marca letos so prisluhnili in posneli tako Popoviča kot Guberca. Popoviča so menda poslušali okoli 10.000-krat, Guberca pa celo 11.000-krat. Georga Subana so poslušali na njegovi srbski številki, Popoviču pa so prisluškovali tudi na dveh drugih telefonih. Z uradnim žegnom direktorja policije Marka Pogorevca so kriminalisti Popoviča, Subana in Guberca tudi zasledovali in opazovali s tajnim sledenjem in tajnim policijskim delovanjem. Zato bi bila verjetno huda sramota, če jim ne bi uspelo na sodišču dokazati krivde vsaj Popoviču, če bi se že drugi izmazali. Popovič naj bi namreč naredil kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic ter kaznivo dejanje neupravičenega sprejemanja daril. Kodrič naj bi zlorabil položaj in pravice ter bil sostorilec kaznivega dejanja goljufije. Marcel Kačinari, Zdravko Hočevar in Boris Strle so sostorili kaznivo dejanje goljufije, Ante Guberac pa pomagal Popoviču pri kaznivem dejanju zlorabe položaja in pravic.

Po mnenju odvetnikov niti ena od naštetih obtožb ni zrela za zadržanje, zato je verjeti, da se samo zaradi nogometa županu ni bati velike kazni. Nogomet je v Sloveniji tako ali tako na robu legalnosti. Sicer pa so podobno kot pri Kopru tudi pri drugih klubih moderna preimenovanja imen klubov in odpiranje novih žiro ali transakcijskih računov. Razen v Mariboru praktično ni mogoče kupiti označene karte za nogometno tekmo, tako da nikjer ni mogoče ugotoviti, koliko je bilo na tekmi gledalcev oziroma koliko je bilo dobička. Po drugi strani so pri nas še vedno tako nogometaši kot trenerji, ki jim klubi v nekaj desetletni karieri še niso plačali niti tolarja na račun, pa jih zato ni nihče nadlegoval. V Mladini smo denimo objavili članek o trenerju, ki mu je nogometni klub dolžan nekaj tisoč evrov, vendar mu blokada računa ne pomaga, ker klub ves denar dobi na račun mladinskega pogona. Poznamo pa tudi profesionalne nogometaše, ki že desetletje ali več igrajo v prvi ligi, pa še niso dobili na žiro račun niti tolarja. Vsa izplačila so na roko. Bodo kriminalisti začeli zasledovati tudi njih? Ali bi se raje vprašali, kaj so delali na občini Koper tisti, ki so denar za obnovo stadiona nakazovali kar na račun Nogometnega kluba Koper - Mladinski in pionirski pogon?Ali niso vedeli, da bo verjetno denar porabljen za povsem nekaj drugega?