Pravno nepismeni politiki proti izbrisanim

Zgodba o izbrisanih postaja - ob seštevku sicer ločenih "naporov" janševsko-peterletovske opozicije na eni in donedavnega bohinčevsko-drnovškovskega sprenevedanja na drugi strani - tako eksplozivna zmes demagogije, hinavščine, pravnega neznanja in tudi ksenofobije, da postajajo posledice možne detonacije povsem nepredvidljive. Toda sam se mnogo bolj kot eksplozije ksenofobije, ki bi vsaj jasno pokazala, kdo je kdo in kje v resnici stoji, in ki bi torej "razčistila teren", bojim politikantskega pomirjanja eksplozivne situacije s tako gnilimi kompromisi, da bo smrdelo do neba.

Tudi najbolj "načelni" eldeesovci (z delno izjemo Školča, Zlobca in morda še koga) se že sedaj oportunistično umikajo pred kvazipatriotsko demagogijo in hitijo zatrjevati, da bodo v naslednjem, "sistemskem" zakonu o izbrisanih vsekakor poskrbeli za to, da nezakonito odvzeti status ne bo vrnjen nikomur, ki je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije!

Pomaneš si oči, se uščipneš, pogledaš na koledar - ne, ni nas nobena "čarovnija" čez noč prestavila 50 ali 60 let nazaj: nismo leta 1945, ko je zmage pijana nova oblast (ne partizani, ampak KP in Ozna!) zločinsko pomorila na desettisoče potencialnih nasprotnikov (ki so pa vsaj prej, med vojno, res bili z orožjem na sovražnikovi strani). Tudi nismo več leta 1991-92, ko so zmage pijani novi "deokrati" popolnoma nezakonito izbrisali iz registra in vzeli vse pravice 18.000 "južnjakom". Ne, pišemo leto 2003 - in kmalu bo že 1. maj 2004, ko bomo z vsem pompom vstopili v "demokratično Evropo". Tik pred tem pa bo "liberalna" LDS glasovala za zakon, po katerem bodo nezakonito odvzete človekove pravice (po 12 letih!) priznane samo tistim, ki so bili leta 1991 politično na pravi strani!? Se ti "liberalci" sploh zavedajo, kaj govorijo??

Jasno, zgrabila jih je panika, ko je celo povsem nedolžni "tehnični" zakon naletel na tako ogorčen odpor združene ksenofobne desnice. Katastrofa je seveda v tem, da to pri nas ni samo ekstremna desnica, tako kot v Franciji in drugod po "stari" Evropi, ampak da je pri nas tudi "evropska" desnica ksenofobna. Med Chiracom in Le Penom je "sanitarni zid" morda celo debelejši in višji kot med Chiracom in levico - pri nas ga med ekstremno in "normalno" desnico sploh ni. Toda levoliberalni tabor, čeprav s trdno večino v parlamentu, s tem anahronizmom v 21. stoletju ni pripravljen iti v odkrit in načelen spopad - ne, raje se mu bo začel strahopetno umikati in bo ločnico med spoštovanjem in nespoštovanjem človekovih pravic ne glede na politična prepričanja in dejanja pomaknil globoko nazaj na sredo "levoliberalnega" (!) tabora!? O tempora, o mores ... - ali po naše recimo takole: res globoko smo že padli. Bomo še globlje?

Bo referendum res dovoljen?

Kdor misli, da je izvrševanje odločbe ustavnega sodišča možno preprečiti s smešnim sprenevedanjem, češ, saj ne zahtevamo referenduma zoper to odločbo US, ampak zoper zakon o njenem uresničevanju, pač ni čisto resen - ali pa o ustavnem sodstvu res prav malo ve. Dobra stran vložene zahteve za referendum je gotovo v tem, da sta se z njo Janša in Peterle, leta 2000 zagrizena in "zelo načelna" borca za spoštovanje prav vseh odločb US brez izjeme, sedaj res do kraja demaskirala: te pač ne bomo spoštovali, ker nam ni všeč. Da so Janševe neresnice in celo blodnje, ki jih ob tem razširja, lahko le plod njegove hude "funkcionalne nepismenosti" ali pa zavestno zavajanje, sem natančno dokazal v Delu - odgovoril ni, ker nima kaj. Med vsemi 30 poslanskimi podpisi najbolj izstopa podpis Lojzeta Peterleta, "svojega bližnjega ljubečega kristjana", ki se ima za primernega kandidirati za predsednika Evropskega parlamenta, hkrati pa še danes izjavlja, da njegova vlada glede izbrisanih ni naredila nič narobe - čeprav je US že leta 1999 in letos še enkrat ugotovilo popolno nezakonitost takratnega izbrisa. Ko se to razve tudi v Bruslju, bo Peterle lahko tam predsednik takrat, ko bodo tam v večini LePen, Haider, Jelinčič in podobni. Torej, upajmo, še ne prav kmalu.

Referenduma torej ne bo - razen če bi se ustavno sodišče nenadoma spremenilo iz najvišjega varuha ustavnih pravic v nekaj bistveno drugega in drugačnega. To pa se seveda ne bo zgodilo - kljub vsem kritikam, ki se zoper posamezne odločitve US zaradi obupne, že povsem nevzdržne hiperpreobremenjenosti ustavnega sodišča in zato nujno vedno slabše argumentiranih odločitev vse bolj množijo, in to z vseh strani.

To moje trdno prepričanje, izhajajoče iz poznavanja dosedanjega dela in moralne trdnosti velike večine ustavnih sodnic in sodnikov, pa nikakor ne pomeni, da bo odločanje o ustavni dopustnosti tega referenduma s strokovnega gledišča povsem preprosta zadeva. Za to sta odločilno poskrbela na eni strani minister Bohinc, ki se je uklonil pritiskom Šterove "devetnajsterice", naj 8. točke odločbe US ne izvrši "brez zakona" (in je tak zakon naivno pripravil, sedaj pa mu ga ta ista druščina z veti, referendumi in demagogijo ruši) - na drugi strani pa tudi ustavno sodišče samo, ker je v svoji odločbi pustilo nepojasnjeni dve "pravni luknji", ki so ju Bohinc in njegovih "deset doktorjev prava" spretno izkoristili.

Dve "pravni luknji"

Prva: niso dovolj dobro in jasno utemeljili, zakaj so z 8. točko odločbe zahtevali prav izdajo "dopolnilnih" (in ne kakšnih drugačnih) upravnih odločb - in tu je Bohinc po petmesečnem cincanju in zavajanju javnosti, da bo te odločbe vsaj septembra vendarle začel izdajati, končno le zbral deset "doktorskih" podpisov pod strokovno oceno, da zakon v tem primeru izdajanja tovrstnih odločb pač ne omogoča. Kar je morda celo res. Prava reč - bi pa te dodatne odločbe izdali pod kakšnim drugim nazivom, poreče kdo, tudi pravnik. Ne, ne, ne bo šlo, kajti Bohinc je poskrbel tudi za to: teh deset doktorjev je podpisalo tudi in predvsem to, da po njihovem "strokovnem mnenju" sploh nobenih upravnih odločb ni mogoče izdati brez izrecne opore v zakonu! Kaj potem, če teh deset doktorjev prava ne ve ničesar o 15. členu ustave, ki prav to (v takih izjemnih primerih) omogoča, kaj potem, če ne vedo ničesar o tem, da je v tuji strokovni literaturi to vprašanje že razjasnjeno, kaj potem, če niti eden od njih ne zna odgovoriti na moj strokovni članek v reviji "Pravna praksa", kjer sem to na kratko pojasnil - dovolj je deset doktorskih titul na papirju, s katerim Bohinc maha pred "funkcionalno nepismenimi" poslanci, ki lastne sodbe o takih vprašanjih seveda niso sposobni.

To prvo "luknjo" oziroma pomanjkljivost v obrazložitvi svoje odločbe bi ustavno sodišče sedaj, ob odločanju o dopustnosti referenduma, morda še lahko "zapolnilo" z dodatno utemeljitvijo, kakšne odločbe naj se neposredno na podlagi 15. člena ustave izdajo - pa bi prepričljivo izpodbilo Bohinčeva izmikanja, da brez "tehničnega" zakona odločb sploh ne more in ne sme izdajati. (Seveda niti v tem primeru referendum zoper tak zakon ne bi bil ustavno dopusten, saj referendum ni pravno sredstvo za preprečevanje protiustavnih zakonov - to je naloga ustavnega sodišča, ne referenduma.)

Težji zalogaj pa je druga "luknja" v obrazložitvi odločbe US - ne 8. točke, ampak prvih sedmih. V njih namreč ni pojasnjeno, zakaj naj bi bilo (kot nato zapoveduje 8. točka) treba takoj izdati te dopolnilne odločbe prav vsem izbrisanim, ki danes že imajo ponovno pridobljen status stalnega prebivalca Slovenije - torej tudi tistim med njimi, ki jim za ponovno pridobitev tega statusa (med letoma 1992 in 2003) ni bilo treba dokazati, da so vse od izbrisa neprekinjeno živeli v Sloveniji. To bi se dalo utemeljiti, toda ustavno sodišče tega ni naredilo - in Bohinc je luknjo spretno izkoristil: njegov "tehnični" zakon je to kategorijo izbrisanih (pravno korektno) izločil iz tega hitrejšega vračanja nezakonito odvzetega statusa ("po 8. točki") in jo s tem prevrgel pod pristojnost "sistemskega" zakona, torej v poznejše reševanje.

S tem pa se narava domnevno "tehničnega" zakona, ki naj bi dal samo domnevno manjkajočo pravno podlago za tiste dodatne odločbe, seveda bistveno spremeni. S tem ta zakon ni več "zakon o izvršitvi 8. točke odločbe US", kot se zavajajoče imenuje, ampak zakon o določitvi drugačnega načina izvršitve dela odločbe US od tistega, ki je bil določen z 8. točko same odločbe US.

Zavajajoč naslov, toda ustavno dopustna vsebina

Aha, so ob tem (tega namreč tu ne pripovedujem prvič!) triumfirali janševci - ta zakon ima zavajajoč naslov, tudi zato ga je treba zrušiti! Da je Janša kot zakonodajalec močno "funkcionalno nepismen" (razen če morda zavestno laže), sem mu v Delu že dokazal. V tej točki zato, ker "pozablja" znani nauk iz zgodbe s prvotno "prepovedanimi" volitvami v koprski občinski svet, da lahko državni zbor povsem legitimno (to možnost ustavno sodišče izrecno dopušča!) s posebnim zakonom določi drugačen "način izvršitve" odločbe US od tistega, ki je bil (eventualno) določen v sami odločbi - če je seveda tudi ta način izvršitve v skladu z ustavo in z ustavnimi pravicami prizadetih. In prav to je DZ s "tehničnim zakonom" naredil: ne le, da je "dopolnilne odločbe" iz 8. točke odločbe US nadomestil z drugačnimi odločbami - predvsem je radikalno skrčil krog upravičencev do tega "hitrejšega vračanja" nezakonito odvzetega statusa. Po 8. točki odločbe US bi bilo upravičencev okrog 12.000 - po "tehničnem" zakonu naj bi jih bilo le 4-5000! Je to nov razlog za rušenje zakona? Ne, nikakor ne.

Znižanje števila upravičencev za skoraj 8000 (!) pa gre le deloma na račun tistih (prej omenjenih), ki doslej pač še niso dokazali neprekinjenosti svojega življenja v Sloveniji po izbrisu (kar pa je pogoj le za to hitrejšo varianto reševanja problema, ne nasploh za vračanje nezakonito odvzetega statusa - tega bo treba s "sistemskim" zakonom vrniti prav vsem 18.305 izbrisanim brez ene same izjeme, tudi če v kom od njih sedaj odkrijemo npr. okrutnega množičnega morilca). V tem, po velikosti še neugotovljenem delu je to znižanje števila upravičencev, kot že rečeno, pravno korektno. Povsem nekorektno pa je v drugem delu, ko zakon iz te skupine izvzema tudi tiste, ki so v letih 1992-2003 na novo pridobili celo več kot le status stalnega prebivalca, namreč celo status državljana Slovenije - če so ga dobili tako, da so pri tem že dokazali tudi neprekinjenost bivanja v Sloveniji vse od osamosvojitve (to npr. velja za vse, ki so državljanstvo dobili po znanem 19. členu zadnje novele zakona o državljanstvu). Izvzema jih molče, ne z izrecno določbo - ker so pač tudi pripravljalci zakonodaje na MNZ, z ministrom, doktorjem prava na čelu, do te mere "funkcionalno nepismeni", da le kot papige ponavljajo, da jim odločba US vključitve te skupine izrecno pač ne zapoveduje. O razumevanju smisla sodnih odločb in zakonov, ne le njihovih črk, ti vrhunski ministrski "črkobralci" očitno še niso ničesar slišali in še manj razumeli. Take "strokovnjake" in ministre pač imamo - in to celo na tistem ministrstvu (MNZ), ki bi moralo vsa druga ministrstva in urade tudi o tem poučevati, pa tega niti samo ne obvlada.

Zaradi nekorektne izključitve te druge skupine prizadetih bi lahko zakon izpodbijali mi, Društvo izbrisanih - pa smo izrecno sklenili, da ne bomo: bolje, da vsaj 4000 izbrisanih dobi svoje pravice nazaj takoj, kot da bi "terali mak na konac" in zahtevali: ali vsem ali pa nikomur. Seveda pod pogojem, da vsi preostali dobijo vrnjene nezakonito odvzete pravice takoj za tem, s "sistemskim" zakonom.

In s tem smo - po odkriti in pošteni pravni analizi dobrih in slabih plati "tehničnega" zakona (da naj bi bilo to zgolj "prelitje odločbe US v obliko zakona", je seveda skrajno neumna vladna laž ali pa popolna nevednost) - končno prišli do največjega škandala in do največje hinavščine celotne zgodbe o "tehničnem" zakonu in o zahtevanem referendumu zoper njega: skrajno hinavsko je bilo že opozicijsko napadanje "tehničnega zakona" kot nepotrebnega, potem ko sta ga izsilila prav Šter in "devetnajsterica" s svojimi zahtevami - napadanje vsebine tega zakona kot "preveč popustljivega in preveč širokega" je pa hinavščina in hkrati cinizem na kvadrat. Če tega zakona ne bi bilo, bi bilo treba "odločbe po hitrem postopku" izdati okrog 12.000 izbrisanim brez vsakega preverjanja, kakor to zahteva 8. točka odločbe US - po tem zakonu pa le "dvakrat preverjenim" 4-5000 prizadetim.

Ampak v obeh primerih bi se to moralo zgoditi že zdavnaj - zakonski rok za izdajo upravne odločbe je dva meseca, vse bi morale biti izdane torej najpozneje do 16. junija letos. Že pred pol leta! In to je zadnji razlog (poleg že prej navedenih - in tudi še nenavedenih, za katere je tu zmanjkalo prostora), zakaj je referendum samo še ena dodatno izmišljena ovira za nadaljnje zavlačevanje z realizacijo nezakonito odvzetih pravic, ki so bile nezakonito odvzete že pred 12 leti, pa se proces vračanja še danes niti začel ni.