Varčevalni program

Če bi lahko z ocenami od 1 do 5 ocenili programa slovenske televizije, kakšno oceno bi dobila?

V tisoč oddajah na leto imamo oddaje za 5 in 5 plus, pa tudi tiste z nižjimi ocenami.

Katere oddaje so po vašem za 5 plus?

Imamo veliko otroških in izobraževalnih oddaj, ki dobivajo tudi mednarodne nagrade. Zadnji primer so tri otroške: igrana Čudodelni urok Polone Sepe in dokumentarni Hiša in Emanuel iz Evrope, ki so bile v okviru Evrovizije najvišje ocenjene in jih je prevzelo 17 evropskih držav. Izvrstna je bila na primer dokumentarna oddaja Moj prijatelj čebelar, mnogi Dosjeji in mednarodna obzorja, vrsta cikličnih oddaj, Odmevi, izbor tujih dokumentarcev in igranih sporedov, še bi lahko naštevala.

Katere oddaje pa imajo nezadostne ocene?

Z njimi je težko.Glede na razmere totalne tranzicijske blokade, v kateri delamo programe, obstajajo seveda oddaje, ki se ne posrečijo. To je čisto normalno. Definitivno je bil nesrečen projekt Človek ne jezi se. Pri tem bi pa rekla, da imajo normalne, razvite televizije povsod neke razvojne sklade, iz katerih črpajo denar za razvoj projektov in za pilote. Tega na RTVSLO v zadnjih letih zaradi zmanjševanja sredstev za programe in denarja za programe znotraj strukture celotnega sistema vsaj dve leti ni več.

Kako lahko potolažite tiste, ki se razburijo, ko na prvem in drugem programu v popoldanskem prime timu sočasno na prvem in drugem programu gledajo top shop?

Kritike na račun tega, da moramo predvajati top shop, so legitimne. Top shop ni programska vsebina in zanje nisem pristojna. Programski direktorji nimajo nikakršne pristojnosti nad marketinškimi vsebinami. Meni osebno se zdi TV- prodaja nesprejemljiva za javne televizije. Raven oglaševalskih vsebin se mi zdi velikokrat vprašljiva. V zadnjem letu sem nekajkrat na kolegijih s poslovnim vodstvom izpostavila problem prodaje in kakovosti teh oglasnih vsebin. V Evropi so v zadnjem letu še dodatno spremenili zakonodajo, tako da so top shopi, ki pred leti še niso bili na javnih televizijah, zdaj v veliki meri na žalost dovoljeni.

Kakšne so povratne reakcije ljudstva? Verjetno slišite kritike, verjetno dobite kakšno pismo. Imate kdaj slabo vest, da je program res slab?

Prav zaradi TV-prodaje se počutim slabo, ob prenovljenem informativnem bloku je bilo največ pripomb na umestitev oglasov, to smo jeseni v soglasju z marketingom lahko spremenili. Ne bi se strinjala, da je program slab.

Tisto, kar me izrazito moti, je to, da imam marsikdaj občutek, da nekateri vodijo plačano specialno vojno proti javni televiziji iz različnih razlogov in interesov. Človek včasih dobi občutek, da tri četrtine tiska, sploh pa rumenega tiska, živi na račun spletk o javni televiziji. Pri tem pa tisto, kar je dobro, čeprav za dober imidž RTVS ne zna poskrbeti, ni nikdar obelodanjeno, da je res dobro.

Denarja za program za leto 2003 je bilo za 500 milijonov manj kot leta 2000.

Za prihodnje leto je bila zahteva vodstva nominalna osnova, torej nominalno enaka neposredna programska sredstva, čeprav je leto 2004 popolnoma neprimerljivo zaradi izrednih projektov. Imamo dvoje volitev, evropske in državnozborske, česar v zgodovini še ni bilo, olimpijske igre, evropsko prvenstvo v gimnastiki in rokometu v Sloveniji, evropsko prvenstvo v nogometu in še to našo strateško usmeritev, več igrane produkcije. Dolgo smo si prizadevali in bili smo prepričani, da so pomembne tudi strukturne spremembe na celem zavodu, da bi dobili več denarja za programe. Mislim, da bi morala biti to osnovna usmeritev. Za to so potrebne nekatere daljše, pa tudi statusne spremembe. Pri racionalizaciji poslovanja RTVS se očitno še ni dalo narediti veliko, zato imaš lahko le variabilen program.

Prejšnji teden je vodstvo še znižalo sredstva za program za drugo leto. Kako gledate na to?

S tem smo se morali soočiti. Poslovno vodstvo nam je povedalo, da brez tega plana ne more sestaviti. Praktično edini projekt, kot projekt zavoda izven nominale, ostaja olimpijada, pri čemer ima olimpijada v Atenah neki poseben status, ki mu ga tudi sama priznavam. Gre za zibelko olimpizma in za evropsko širitveno leto 2004, ko se bo zaradi tega v Atenah zgodila poleg športnih cela vrsta kulturnih in političnih dogodkov.

Zaradi olimpijade bo ukinjena cela vrsta oddaj. Lahko poveste, katere oddaje se bodo poslovile z ekranov?

Ne le zaradi olimpijade, ampak zaradi vrste izrednih projektov, ki sem jih že omenila, in zaradi ozkih finančnih okvirov je bilo treba prestrukturirati celo vrsto oddaj in jih skrčiti. V regionalnih centrih v Kopru in Mariboru so dobili striktno manjše okvire, zmanjšati so morali obseg lastne produkcije, ukiniti kakšnih deset oddaj in nekatere skrajšati. V Ljubljani smo bili prisiljeni zmanjšati število drugih športnih prenosov, glede na te izredne projekte zmanjšati oz. ukiniti nekatere samostojne tematske oddaje, katerih vsebine bomo vključevali v druge oddaje, zmanjšati število novih naslovov nekaterih dokumentarno-feljtonskih zvrsti, zato da bomo lahko sredstva in produkcijo osredotočili na klasične prepoznavne formate dokumentarcev, dokumentarnih portretov, razvedrilnih oddaj.

Katerih prenosov bo manj in katere oddaje na nacionalki bodo izginile?

Prvotno je bilo v planu na primer pet teniških turnirjev, zdaj bodo štirje, vsekakor slovita Wimbeldon in Rolland Garros, seveda pa bomo prenose izbirali tudi odvisno od uspehov naših tenisačic. Namesto samostojnih oddaj o plesu, modi in turizmu, kjer smo imeli tudi stalne težave z očitki o prikritem oglaševanju, bomo te vsebine vključevali v druge oddaje, ki se že zdaj posvečajo tej tematiki.

Urednik športa Igor Bergant vam je poslal pismo, v katerem opozarja, da v takšnih razmerah ne bo več delal ...

O tem, ali se v takšnih razmerah sploh še da delati programe, in o odstopih smo se veliko pogovarjali z odgovornimi uredniki. Kolega Igor mi je res napisal pismo, da se na ta način ne da več. Ni bil edini, ki je tako razmišljal. Vsi se počutimo zelo potisnjene ob zid, kajti v nekaterih glavah je prišlo do čisto drugačnega razmišljanja.

Po novem naj bi bila gledanost glavno merilo?

Marsikdo gleda samo na to. To pa absolutno ne more biti edini argument na javni televiziji.

Zato je bila ukinjena tudi oddaja Gool?

Ja, saj bi morala imeti za nedeljski prime time in to zvrst večjo gledanost. Je pa res, da je pri športu cela vrsta dolgoročnih pogodb, ki so vezane do leta 2005 ali 2006. Ko se soočiš s tem, da denarja ni, teh pogodb marsikdaj ne moreš prekiniti, ampak moraš vzeti kje drugje. To je zahtevna reč. Dejstvo je, da je sorazmerno proračun za šport v neki primerjavi z drugimi javnimi televizijami še vedno prevelik.

Olimpijske igre so kljub temu, da tam slovenski športniki razen redkih izjem nimajo kakšnih velikih možnosti za vrhunske dosežke, eden glavnih projektov. V Atenah se gradi tudi slovenski studio. Ali je to smiselno, da imamo tam svoj studio?

Pred dobrim letom, ko je bilo treba podpisati pogodbe, urediti najeme, je generalni direktor Aleks Štakul imenoval projektno skupino, v kateri so bili kolegi iz radijskega in televizijskega športa, in predstavniki zunanje svetovalne firme AT Kearney. Naredili so študijo, ki je pokazala, da je to cenejše in bolj smiselno kot delati kombinacijo. Takrat je bil sprejet sklep, da bomo imeli v Atenah svoj studio.

Ali imate kot direktorica programa sploh vpliv na program?

Moram reči celo tako, da so ta mučna pogajanja s poslovnim vodstvom tekla od junija, ko se je videlo, da je pač vrednost samo teh izrednih projektov 900 milijonov tolarjev. Potem smo to usklajevali, poslovno vodstvo je imelo več različnih opcij in ugotovili so, da ne morejo povečati marketinškega iztržka, do statusnih sprememb ne more priti tako hitro, kot so računali. S sindikati se jim ni uspelo dogovoriti glede plač, tako da smo bili prejšnji teden soočeni s končnim izhodiščem, da moramo v celoti upoštevati nominalna izhodišča.

Koliko je denarja letos za program?

Tri milijarde petsto milijonov za neposredne programske stroške. Leta 2000 je bila realizacija 4 milijarde.

Kaj pa informativni program? Kaj na primer rečete urednici Tanji Starič, ko ima POP-ov 24 ur vedno večjo gledanost kot Dnevnik?

To ni res. To je področje največjih manipulacij v javnosti. To pisanje o tem, da ima 24 ur veliko boljšo gledanost, se mi tudi zdi del specialne vojne.

Kdo naj bi vodil to specialno vojno proti nacionalki?

Ne vem, za to tudi nimam nobenih dokazov. Dejstvo pa je, da je pisanje o katastrofalni gledanosti Dnevnika izmišljotina. Z uvedbo rubrik Danes in Vaš kraj je informativni program TVS že leta 1999 prevzel odgovornost za celo uro programa. Analiza gledanosti je pokazala, da so gledalci 19. uro sprejeli kot uvod v enourni informativni blok. Rubrika Vaš kraj je imela veliko gledalcev do 19.15, ko se je na konkurenci začela oddaja 24 ur. TV Dnevnik je bil v prednosti, ko sta obe televiziji začenjali osrednjo informativno oddajo ob istem času, torej ob 19.30. Ko je konkurenca premaknila začetek na 19.15, je TV Dnevnik res izgubil znaten del gledalcev, dosegal je sicer solidne gledanosti, vendar predvsem na koncu, ko se je oddaja na POP TV že končala. Ko pa že govorimo o ratingih: če smo že ob delavnikih nekoliko slabše gledani od konkurence, pa smo ob koncu tedna vedno boljši. Sobotna in nedeljska informativna oddaja Utrip in Zrcalo tedna sta vedno na prvem mestu najbolj gledanih oddaj vseh televizij.

Vas moti, da kot direktorica programa nimate pristojnosti nad uredniki ...

Ni povsem tako, saj programski direktor ob pridobljenem mnenju uredništev predlaga odgovorne urednike v izvolitev Svetu RTV. Tako sem na primer jaz v izvolitev predlagala odgovorne urednike informativnega in izobraževalnega programa, kulturno-umetniškega programa in koprskega regionalnega programa: Tanjo Starič, Janija Virka in Natašo Segulin. Vem, da je na večini javnih televizij tako, da ustanovitelj ali svet za radiodifuzijo postavi predsednika ali upravo, on si izbere direktorja, programski direktor pa si izbere oziroma določi urednike. To je sistem na večini radiotelevizij. Mi imamo res malce nenavaden dualen sistem, ki je za marsikoga problematičen. Po drugi strani se mi zdi prav, da imajo ljudje, ki so voljeni s strani sveta, torej programska direktorja in odgovorni uredniki, programski mandat navzven, odgovarjajo javnosti in po medijski zakonodaji. Dogovarjanje je seveda včasih težavno.

Se zato dogaja, da trije uredniki, Molk, Starič, Virk, hodijo direktno na vrata generalnega direktorja, ne pa k vam?

Se dogaja, saj je za veliko stvari tudi neposredno on pristojen. Marsikdaj se tudi zgodi, da ne vem, za kaj gre, ampak ponavadi se z večino urednikov tudi pomenimo, kaj so se dogovarjali z generalnim direktorjem in podobno, kar je normalno.

Kaj pa znamenita Tarča o izbrisanih, v kateri so povabljeni v studiu jemali besedo gostom in v stilu stadiona hoteli izgnati izbrisane in njihove zagovornike? Če govorite o evropskih televizijah, bi vas opozorili, da v takšnem primeru lahko izgubijo službo tudi uredniki ...

V tistem času sem bila odsotna, sem pa bila zaradi te oddaje seznanjena z določeno korespondenco. Bila sem začudena, ko mi je prišla v roke tudi tista Mladina, ko je bilo napisano o oddaji, ki je še ni bilo na zaslonu. Ker oddaje še nisem videla, vam kaj več ne morem povedati. Si bom ogledala oddajo in mislim, da bom stvari še preverila. Če želimo priti do dna, želim videti obe strani. Oddajo bom pogledala v teh dneh, imam že naročeno.

Minilo je že kar nekaj časa, očitno ste zelo zasedeni... Ampak z odgovorno urednico ste se pa kaj pogovorili?

Ko sem jo vprašala, mi je zagotovila, da je bila oddaja korektna. Priznam, da v tem trenutku ne morem povedati svojega mnenja.

Na splošno se zdi, da je problem populističnih oddaj, da postavijo v studio nekega gosta, ki z ekstremnimi stališči nagovarja goste in publiko.

Marsikatera televizija stavi na neke ljudi, ki dvigujejo gledanost. Na Popu na primer so največje gledanosti, ko nastopa Jelinčič.

Vi pa v takšnih oddajah stavite na drugega populista in ekstremista, na Janeza Janšo ...

Nimam tega občutka.