Zloraba zaupanja

24-letni Gregor je prvi Slovenec, ki je javno spregovoril o svoji okuženosti z virusom HIV. Dejanje, ki je zahtevalo veliko poguma, pa se je na žalost končano z razočaranjem. Če bi se o nastopu pred javnostjo odločal še enkrat, bi verjetno ostal tiho. Pričakoval je namreč, da bo po nastopu v oddaji nacionalne televizije Polnočni klub in na okrogli mizi, ki jo je dan pozneje v Velenju organiziral Šaleški študentski klub, deležen sočutja, a je namesto tega izgubil službo.

Kot kuharski pomočnik je delal v kuhinji kranjske picerije, a ga je delodajalec, pri katerem je bil na poskusnem delu, po javnem razkritju odpustil, češ da mu o bolezni ni povedal in da bi zaradi delavca, okuženega z virusom HIV, izgubil vse svoje goste v lokalu. Delodajalec sicer trdi, da je Gregorjeva zaposlitev trajala le nekaj minut, saj naj bi prvi dan predvidenega enomesečnega poskusnega dela prišel v kuhinjo, se zelo arogantno pogovarjal z zaposlenimi, potem pa mu je vodja kuhinje povedal, da ne bo šlo. Skratka, tudi če se fant ne bi javno izpostavil, ga zaradi njegovega odnosa verjetno ne bi vzeli v službo. Ali to drži, je seveda težko dokazati. Dejstvo pa je, da Gregor delodajalca o okužbi ni bil dolžan obvestiti in delodajalec ga zaradi tega tudi ne bi smel odpustiti. A to je za mladeniča bolj slaba tolažba. Od takrat je brezposeln, živi od socialne podpore in se komaj prebija čez teden. "Želim si, da bi mi kdo pomagal, ker sem zares v veliki finančni stiski," pravi Gregor.

Da bi bila vse skupaj še hujše, je fant doživel razočaranje tudi pri Aids Fundaciji Robert (AFR), s pomočjo katere se je sploh odločil za javno izpostavitev. Obljubljali so mu, da mu bodo pomagali na različne načine, tudi pri iskanju službe, kar pa se po Gregorjevih trditvah do danes ni uresničilo. Še več. Prepričan je, da ga je direktorica fundacije dr. Evita Leskovšek le izkoristila za to, da bi izboljšala javno podobo fundacije po lanski aferi Stigma, v kateri je ministrstvo za delo ugotovilo za 981.091 tolarjev nenamensko porabljenih proračunskih sredstev in pomanjkljivo izvajanje programov. Za osvežitev spomina povejmo, da je Leskovškova po razkritju finančnih malverzacij na fundaciji večino očitkov medijev sicer zanikala, priznala pa je, da je fundacija krila stroške ozvočenja na eni od njenih predvolilnih prireditev v kandidaturi za ljubljansko županjo, saj je bila kot direktorica fundacije podpisnica računa. Že zgolj to priznanje dokazuje, da je bilo poslovanje fundacije pod njenim vodstvom sporno. Očitno pa afera Stigma, ki je na dan izbruhnila avgusta lani, ni bila dovoljšna lekcija za Leskovškovo. Njeno zatrjevanje, da ima čisto vest in da deluje povsem transparentno, na laž postavlja negativna izkušnja, ki jo ima s fundacijo Gregor.

Plačano volonterstvo

"V začetku je bila Leskovškova do mene zelo prijazna, veliko sva se pogovarjala, pokazala se je v zelo dobri luči. Zaupal sem ji. Prepričevala me je, naj nastopim v javnosti, in sprva sem okleval, potem pa privolil, ker se mi zdi, da smo bolniki, okuženi z virusom HIV ali oboleli za aidsom zelo stigmatizirani in odrinjeni na rob družbe. Želel sem si, da bi ljudje imeli več razumevanja in čuta za sprejemanje drugačnosti. Da bi do nas pokazali več spoštovanja. Razbiti sem hotel tabuje." Njegova želja, da bi storil nekaj dobrega, pa se mu je hitro maščevala. "Potem ko sem opravil nekaj javnih nastopov in fundaciji očitno nisem več koristil, me Leskovškova ni več poklicala. Še za novo leto mi ni voščila, kar se mi zdi sramotno," pravi Gregor. Njegovo razočaranje nad fundacijo se je še poglobilo, ko je izvedel, da ga je Leskovškova zavajala glede honorarja za njun skupni nastop v javnosti.

Šaleški študentski klub je ob svetovnem dnevu aidsa - pravzaprav dva ni prej, namreč 29. novembra lani - pripravil okroglo mizo, na katero so kot gostjo povabili Leskovškovo. Ko jim je predlagala, da lahko seboj pripelje mladeniča, ki bo kot prvi v Sloveniji javno spregovoril o okuženosti z virusom HIV, so bili študentje navdušeni. Celo tako zelo, da so privolili v finančno kompenzacijo. "Leskovškova se je honorarju odpovedala, rekla pa je, da bi bilo dobro, če bi plačali toliko honorarja, da bi Gregorju odplačali dolg, ki ga ima do fundacije. Domnevali smo, da ima v mislih kakšnih trideset tisočakov, le dan ali dva pred okroglo mizo pa nam je sporočila, da želi dobiti 80.000 tolarjev. Ker naj bi šel denar izključno za pomoč fantu v finančni stiski, smo v ceno privolili. In to kljub temu, da se Leskovškova pravzaprav ni držala obljube, češ da bo Gregor na okrogli mizi prvič nastopil pred slovensko javnostjo. Izkazalo se je namreč, da je večer pred tem nastopil na nacionalni televiziji v Polnočnem klubu," pravi podpredsednik študentskega kluba Mitja Dominko. Študentje bi obljubljeni denar že nakazali na račun fundacije, pa tega še niso storili, ker jim AFR za zdaj še ni posredovala številke svojega transakcijskega računa.

Okrogla miza je bila dobro obiskana. Gregor je odkrito povedal, da je gej in da je za okužbo izvedel pred letom in pol potem, ko je zbolel za pljučnico in so zdravniki opravili testiranje. Starši so rezultat sprejeli zelo dobro, prav tako obe sestri, ostala okolica pa ne. Težave je imel celo v zdravstvenih ustanovah. Ko se je na primer zaradi bulimije zdravil na ljubljanskem centru za mentalno zdravje in v terapevtski skupini povedal, da je HIV pozitiven, je s tem sprožil paniko, o njem pa so se razširile izmišljene zgodbe, da pušča kri in seboj nosi nož. Težave je imel tudi pri zobozdravniku in v svojem socialnem okolju, kjer so ga prijatelji in znanci zavrnili. A da to še ne bi bilo dovolj, ga je čakalo še razočaranje v fundaciji.

Za ceno, ki jo je od študentskega kluba zahtevala Leskovškova, je Gregor izvedel šele od novinarjev. In je ponorel: "Hoče me nategniti. To je totalna sramota! Počutim se izkoriščenega. Res je, da so mi na fundaciji posodili denar, vendar nikakor ne 80.000 tolarjev, pač pa 45.000. Pred nastopom v Velenju smo se na fundaciji dogovorili, da bi 40.000 tolarjev dolga pokrili s honorarjem od nastopa na okrogli mizi, ostalih 5.000 tolarjev pa bi ostal dolžan. Niti sanjalo se mi ni, da je od študentov zahtevala skoraj še enkrat več in da namerava polovico tega denarja pobasati za fundacijo." Še najbolj ga jezi, da je študente zavajala, saj jim je rekla, da se lastnemu honorarju za nastop na okrogli mizi odpoveduje, da bo torej nastopila volontersko in da bo denar izključno namenjen povračilu Gregorjevega dolga. "Ko sem jo poklical po telefonu in od nje skušal dobiti pojasnilo, mi je rekla, naj ne nasedam novinarjem, češ da z mano samo manipulirajo. Pa tudi, da bo nad mano dvignila roke, da mi ne bo več pomagala, da sva opravila, če bom dajal izjave medijem," pravi Gregor. Razmišlja celo o tem, da bi Leskovškovo prijavil policiji. "Kaj pa so na fundaciji sploh naredili zame? Predvsem so oni imeli od mene korist. Že tako ali tako sem dolgo okleval, ali bi v javnost sploh šel. Ko mi je bil predlagan nastop na POP TV, sem rekel, da se ne bi rad kazal. Pa je Leskovškova klicala mojo mamo, češ da naj me vendar prepriča, da sem heroj in tako naprej ... V sodelovanje sem šel požrtvovalno in kaj sem dobil v zahvalo? Brco v rit."

Leskovškova vse očitke o izkoriščanju zavrača, češ da Gregorja nihče iz fundacije ni silil v javno izpostavitev, pač pa se je za to odločil prostovoljno. "S študentskim klubom smo se dogovorili za širše sodelovanje. Honorar ni bil mišljen samo za kritje Gregorjevega dolga do fundacije, pač pa tudi za kritje stroškov za kondome in zloženke, ki smo jih podarili klubu, poleg tega pa smo se s študenti dogovorili še za nadaljnje sodelovanje," pravi Leskovškova in dodaja: "Osebno od tega nastopa ne bom dobila niti tolarja, čeprav sem imela stroške s prevozom in hrano." Tudi sicer se ji ne zdi sporno, da je za nastop študentom zaračunala honorar. "Kako pa naj dobimo denar, če ljudje ne želijo dajati donacij?Mi moramo tudi plačevati elektriko, prostore ... Kondomi niso zastonj ... Da lahko delujemo, smo prisiljeni zaračunati sodelovanje. Prepričana sem, da je bil vložek fundacije v okroglo mizo večji od dogovorjenega plačila." Poudarja sicer, da je Gregor s svojim nastopom v javnosti opravil zelo pozitivno vlogo. "Ko je bil v stiski, mu je naša fundacija ves čas stala ob strani in mu pomagala. Še vedno mu tudi intenzivno iščemo službo, vendar je ob tej brezposelnosti v Sloveniji zelo težko. Posojilo sem mu dala iz lastnega žepa in rok za vračilo smo že dvakrat podaljšali." K temu pa pomenljivo pristavlja: "Nismo pa zlata ribica, ki bi mu lahko izpolnila vse želje."

Gregor je nad takšnim odnosom zgrožen, zato je o zadevi obvestil Šaleški študentski klub. Podpredsednik kluba Dominko razmišlja o možnosti, da bi polovico od 80.000 honorarja nakazali direktno Gregorju, vendar je previden: "Želim se izogniti situaciji, ko bi najprej Gregorju plačali denar za povrnitev dolga,, nato pa bi fundacija od nas zahtevala še izplačilo dogovorjenih 80.000 tolarjev. Da bi zadevi prišli do dna, sem se z Gregorjem že dogovoril za sestanek, prav tako pa bom na sestanek povabil dr. Leskovškovo." Kaj se bo na koncu izcimilo, je pravzaprav nepomembno. Dejstvo je, da bo zaradi tovrstnih zgodb naslednji okuženi bolnik dvakrat premislil, preden bo privolil v javno razgalitev.