Vrhniški obveščevalec

Ste prvi sosed vrhniške vojašnice in z vašega balkona se je videlo, kaj se dogaja notri.

Videl sem stvari z balkona, imel pa sem tudi dobre zveze znotraj vojašnice, z oficirji.

Kaj vas je najbolj zanimalo?

Zanimale so me vse stvari, ki so bile nenormalne. Od njihovih aktivnosti, šolanja, pregrupiranja enot, pa vzdrževanje tehnike, popolnjevanje s strelivom ... Dejavnost njihove obveščevalne službe.

Kdaj ste ugotovili, da gre zares?

Vojska se je pripravljala že dosti prej. Že v času procesa JBTZ so bili zelo aktivni. Zlasti glede propagande.

Kdaj ste v letu 1990 zaznali, da so stvari zelo resne? Domnevamo, da je bil prvi znak zasedba RŠTO.

Tisti dan, 5. oktobra, so popolnili s strelivom celo oklepno brigado. Imeli so en komplet v tankih, transporterjih itd. Še en bojni komplet pa so imeli na tovornjakih. To so pripeljali iz skladišča, ki je bilo nad Staro Vrhniko.

Naložili so torej granate.

Naložili so strelivo za bojni pohod.

Je bil že kakšen znak, da bi lahko šlo za izpad iz vojašnice?

Oni so že 5. oktobra imeli namen.

Po čem sklepate, da so imeli namen?

Vir iz kasarne, s katerim sem imel kontakt, mi je povedal.

Koliko takih dvigovanj napetosti ste takrat zaznali?

Veliko. Imeli so recimo popolno prepoved izhodov za vojake, pa popolno prepoved izhoda za oficirje, pa delno prepoved. Od 5. oktobra1990 so jih vzdrževali v stanju vojne psihoze. Vsak trenutek so bili pripravljeni za bojno delovanje.

Od 5. oktobra so bili pripravljeni, tankov niso praznili?

Ne. V normalnih razmerah, ko ni nevarnosti, se to mora izprazniti. Že zaradi same njihove varnosti. V tem primeru pa se od 5. oktobra ni praznilo.

Kako se je na Vrhniki poznalo dogajanje v Pekrah in na Igu?

Poznalo se je. Načrtovanih izhodov je bilo ogromno, potem so jim prepovedovali izhode; oficirjem so potem dovolili izhod za dve uri ali pa za en dan. To so liberalizirali, pa spet omejili. Vsi ti podatki bi morali biti na 6. upravi, pa jih baje ni.

26. in 27. junija 1991, ko se je začela vojna, kaj ste poročali?

26. junija so prišli specialci iz Niša, s helikopterji. Najprej sem opazil, da vojska pripravlja heliodrom, se pravi postavljanje zastavic in označevanje, kje lahko helikopter pristane. Zdi se mi, da je takrat prišlo 12 helikopterjev v treh valovih. S sabo so prinesli t. i. šok bombe. To so bombe z močnim zvočnim efektom: človeka onemogočijo že s pokom. Razporedili so jih v kasarno. Navadni stražarji so bili zamenjani s specialci, začeli so delati pehotne zaklone. Zvečer so šli prej spat. 27. junija ob 2.00 sem dobil od svojega vira iz kasarne informacijo, da bo čez 40 minut izpad. Nisem pa izvedel za cilj.

Torej so v Ljubljani že ob 2.00 vedeli, da se nekaj pripravlja?

Reakcija je bila pozna. Očitno je sploh ni bilo.

Niso resno vzeli vašega klica?

Ne. Kasneje sem govoril z ljudmi iz protioklepne enote. Oni sploh niso dobili nobene informacije, da se karkoli dogaja, razen potem, ko so slišali, da se tanki vozijo po cesti.

Kje je bila postavljena protioklepna enota?

V vasi Bevke. Lahko bi bili obveščeni par minut po tistem, ko sem javil v Ljubljano.

Bi bilo dovolj časa, da se postavi kakšna barikada?

Gotovo.

Potem so bile prve barikade postavljene pri Brezovici.

Ja, ampak to so bile barikade iz vozil, čez katere so enostavno zapeljali. Videti pa bi morali ukaz z ministrstva za obrambo, ki so ga poslali na upravno enoto na Vrhniko, kaj morajo blokirati v primeru izpada te tankovske brigade. To je absurd. V tistem načrtu je naveden mostiček čez neko rečico Lubija v vasi Verd in pa del ceste v smeri proti Logatcu.

Hočete reči, da je bil obrambni načrt slab?

Bolje bi ga napisal vsak pekovski vajenec, tako slab je bil.

Sporočili ste tudi, ko sta se dva helikopterja s specialci odpeljala v Trzin.

Ko se je v helikopterja, ki sta odletela na desant na Trzin, vkrcalo okoli dvajset specialcev, ki jih je vodil V. P., sem to takoj sporočil na 6. upravo.

Ali ste vedeli, kam gredo?

Povedal mi je eden od virov. V. P. mu ni hotel dati osebnih dokumentov, ker je rekel, da ne sodeluje z izdajalci. Glede V. P. bi še povedal, da je organiziral opazovanje Iga in raznih vasi okrog Vrhnike, kjer je predvideval, da bi lahko bile enote TO, sploh takrat, ko so bile poklicane enote TO na različne vaje.

Ali vas je zelo presenetilo, ko je bil kasneje postavljen zelo visoko celo v republiški štab TO?

Zelo.

Pa ste si lahko to lahko razložili?

Ne.

Tudi danes nimate kakšne pametne razlage?

Ne.

V slovenskem generalštabu je bil kar nekaj časa.

Dosti časa, ko pa je bil umaknjen s te funkcije, ni bil odpuščen, ampak je bil dan na listo, ki se ji je reklo T800. Se pravi: še vedno je prejemal plačo, ni pa nič delal.

Andrej Lovšin v svoji knjigi ne poroča, da bi ga imel na zvezi?

Ne, niti nisem tega zasledil kje drugje. Vse pa je možno. V takem primeru bi bilo treba dati na vago moje informacije in informacije nekoga drugega.

Ste reagirali, ko ste zvedeli, da je napredoval?

Sem, pa nisem dobil odgovora. Zahteval sem, da mi povedo, ali je bil na naši strani, ker mu potem delam krivico.

Med vojno so vas pretepli?

2. julija je JLA obkolila mojo hišo. Bilo je več kot 20 vojakov, vdrli so ter naredili hišno preiskavo. Malo so me naredili plavega. Iskali pa so bazno postajo. Tisti dan mi je nekaj govorilo, da jo moram skriti. Skril sem jo v barako, ki je bila približno 200 metrov oddaljena od moje hiše. Našli so nekaj orožja. Potem so me odvlekli v kasarno na zaslišanje.

Kdaj so vas izpustili?

Okoli enih ponoči.

Ker niso našli bazne postaje?

Da. Orožje, za katero sem rekel, da so mi ga prinesli iz krajevne skupnosti, so mi po okoli treh tednih vrnili. Rekel sem jim, če mi ne vrnejo orožja, bom moral prijaviti krajo; če ga vrnete, pa ostane zadeva med nami.

Kdaj si obveščevalec oddahne?

Eno olajšanje je bilo 25.10.1991, na dan odhoda. Ta enota je bila spremljana ves čas, do njihovega odhoda. Ker je bila celo možnost njihovega preboja po cesti do Zagreba. Po vsem tem pa se začnejo dogajati stvari, ko začneš razmišljati, kaj si sploh naredil. Ko te nekdo ne rabi več, te umaknejo.

Ali ste vmes razmišljali, da bi se zaposlili kot obveščevalec?

Ta možnost je obstajala in želja tudi. S tem, da prej nikoli nisem pomišljal na kakršnekoli usluge. Enkrat mi je Lovšin ponudil nekaj malega denarja za potne stroške, pa sem rekel, da ni treba.

Govorite z nekim razočaranjem v glasu...

Gotovo nastane razočaranje. Eden od razlogov je prav V. P. Bil je na nasprotni strani, naenkrat pa se pojavi na naši strani bistveno višje, kot je bil v prejšnji vojski. Napredoval je od majorja do generalmajorja. V vojnem času se dogajajo taki preskoki, vendar morajo biti zasluženi. Ne vem pa, s kakšnim razlogom ga je zaposlil Janša. Na račun zaposlovanja nepravilnih ljudi v TO sem ministru Janši vrnil značko Ubranil domovino in še neko plaketo.

Kdaj ste to vračali?

Nekaj mesecev preden so oni vrnili odlikovanja Milanu Kučanu. Vrnil sem jih Andreju Lovšinu na 6. upravi z dopisom. On pa naj bi jih izročil Janezu Janši.