Ljubljana se boji Maribora

Težave, ki se pojavljajo ob oblikovanju štajerskega finančnega stebra - bančno-finančno-zavarovalniška skupina naj bi bila oblikovana okoli Nove kreditne banke Maribor (NKBM) -, kažejo, da bodo besede o decentralizaciji Slovenije ostale le na papirju oziroma v obljubah vlade Toneta Ropa. Ne zapleta se namreč toliko v zvezi s tem, kdo bo imel glavno besedo v bančništvu, temveč bolj v zvezi s tem, kdo bo zadnjo rekel v zavarovalništvu. Slovenska odškodninska družba (SOD), ki je lastnica Pozavarovalnice Sava, ta pa je poleg NKBM največja lastnica Zavarovalnice Maribor (ZM), se boji, da bi imela NKBM prevelik upravljavski vpliv na Pozavarovalnico Sava. Toda v resnici gre za bojazen, da bi bil štajerski finančni steber močnejši od ljubljanskega, ki naj bi se oblikoval okoli Zavarovalnice Triglav in Abanke.

Vlada zapravi mega finančni steber

Vlada je priložnost, da bi oblikovala dva "mega" finančna stebra (enega okoli NLB, drugega okoli NKBM), ki bi bila pretežno v slovenski lasti (zgodovina pač uči, da so prav nacionalne finančne ustanove motor gospodarstva v državi), zamudila in zapravila s tem, da je za potrebe polnjenja proračunske luknje NLB prodala belgijski KBC. Pa je bilo oblikovanje finančnega stebra okoli NLB in Zavarovalnice Triglav že zelo daleč. Še takratni finančni minister Mitja Gaspari je tedanja predsednika uprav Marka Voljča in Nado Klemenčič dobesedno prisilil, da sta podpisala nekakšno pismo o nameri, vendar kasneje iz vsega tega ni bilo nič, čeprav sta bili NLB in Zavarovalnica Triglav precej poslovno povezani. S prodajo Belgijcem je NLB izgubila zavarovalniškega partnerja, kajti tudi KBC trži zavarovalništvo. Prav tako je Zavarovalnica Triglav izgubila poslovnega partnerja, zato je bilo treba poiskati novega. Nato se nekaj časa o finančnih stebrih ni govorilo - do lani.

Pompozno napovedani novi finančni stebri

Najprej je finančni minister Dušan Mramor aprila lani dejal, da je sredi "iskanja povezave finančnih institucij, ki bi bila najbolj konkurenčna in bi lahko prodrla tudi na tuje trge". Potem je v začetku julija lani ministrski predsednik Tone Rop dejal: "Oblikovali bomo dva finančna stebra - enega okoli NKBM in drugega okoli Zavarovalnice Triglav." Nekaj dni kasneje, prav tako julija lani, ko je oblikovanje stebrov pompozno napovedal še finančni minister Dušan Mramor, pa je že kazalo, da politična volja je in da bo proces povezovanja zelo hitro stekel. Dušan Mramor je takrat še dejal, da vlada lahko na povezovanje vpliva tam, kjer ima lastniške deleže, in da je to v interesu države, saj želi finančne skupine, ki bodo kapitalsko močnejše in učinkovitejše. Po njegovih besedah bi bili na Štajerskem "glavni" NKBM, ki bi bila vodilna v bančništvu in bi ji priključili še Poštno banko Slovenije (PBS), v zavarovalništvu pa Pozavarovalnica Sava, kamor bi vključili ZM. V Ljubljani bi se finančni steber oblikoval okoli Zavarovalnice Triglav, bančni del pa bi sestavljale Abanka in druge finančne institucije. Toda samo nekaj tednov kasneje se je začelo zapletati, glavna ovira pa je postalo prav državno lastništvo.

Prve prelomljene obljube

Kaj se pravzaprav dogaja, je skoraj nemogoče izvedeti. Na finančnem ministrstvu, kamor smo poslali tri vprašanja o tem, kako daleč je oblikovanje finančnega stebra, kje se zatika in kje bo sedež, so potrebovali dva dni, da so poslali tole: "Vlada Republike Slovenije ne gleda na povezovanje finančnih institucij kot na "projekt štajerskega finančnega stebra", saj gre za povezovanje finančnih institucij, ki izvajajo svojo dejavnost na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Dogovori na zavarovalniškem delu potekajo počasneje kot na bančnem delu. O sedežih posameznih finančnih institucij bodo odločali njihovi nadzorni sveti, ki so pri svojem delu avtonomni." Skratka, nekoliko drugače, kot sta napovedovala Tone Rop in Dušan Mramor. Zato so se ob njune lanske obljube že spotaknili poslanci, češ da "finančni minister Mramor izsiljuje mariborsko upravo" in da utegne zaradi reševanja proračuna vse skupaj prodati tujcem. Je res tako? Mogoče. Ta scenarij je povsem možen.

Težave z zavarovalniškim delom

Težav torej ne povzroča združitev NKBM in PBS (čeprav so se zadnje čase v finančnih krogih razširile govorice, da naj bi PBS priključili Zavarovalnici Triglav in Abanki), temveč zavarovalnic. Stvar je taka. Država naj bi dovolila združitev NKBM in PBS, če bi se NKBM odpovedala 49-odstotnemu deležu v ZM, ta pa bi bil prenesen na Pozavarovalnico Sava. NKBM bi v zameno dobila delež v Pozavarovalnici Sava in tako ohranila vsaj nekaj vpliva v ZM, saj je njuno poslovanje že zdaj zelo prepleteno. Če pa to ne bi bilo možno, želi trdna zagotovila, da bi, če bi se SOD, ki je lastnik Pozavarovalnice Sava, odločil prodati zavarovalniški del, imela predkupno pravico. Sprva so Štajerci sicer želeli, da se Pozavarovalnica Sava odpove deležu v ZM, toda to bi za Savo, ki ima v portfelju Tilio, polovico ZM in del Adriatica in ki po neuradnih podatkih 60 odstotkov poslov opravi z ZM, pomenilo, da lahko kar "zapre vrata".

Zato je najnovejši predlog Mariborčanom, naj SOD lastništvo Pozavarovalnice Sava prenese na Kapitalsko družbo (KAD), saj KAD deluje dolgoročno, SOD pa je bil ustanovljen zaradi izplačevanja odškodnin in bo moral premoženje prej ali slej prodati. Komu ga bo, je stvar lastnika oziroma ponujene cene. In če Pozavarovalnice Sava država oziroma SOD ne bi prodal NKBM, bi ta zaradi tesne poslovne prepletenosti z ZM imela resne težave, enako tudi ZM. To pa bi najbolj ustrezalo ljubljanskemu finančnemu stebru, ki bi tako postal edini pravi finančni steber v Sloveniji in bil hkrati pod močnim vplivom in nadzorom sedanje vladajoče garniture.

Se steber seli v Ljubljano?

Ker se v NKBM centralizaciji upirajo, je državi na milosti in nemilosti prepuščen predsednik uprave NKBM Črtomir Mesarič, ki naj bi ga nadzorni svet kmalu zamenjal. Kdo bo njegov naslednik, še ni povsem jasno, zagotovo pa bo moral biti nekoliko bolj dojemljiv za predloge države. Po zadnjih neuradnih informacijah naj bi NKBM prodali KBC in pridobili nazaj NLB. Če bi se to zgodilo, bi zgodba o štajerskem finančnem stebru propadla, okoli NLB in Zavarovalnice Triglav pa bi se zgradil močan ljubljanski finančni steber, ki bi ga obvladovala vladajoča elita. Temu stebru bi priključili PBS, govori pa se, da bi se pridružila še Abanka. In ker KBC ne potrebuje zavarovalništva, naj bi se formiral tudi zavarovalniški steber, in sicer okoli Pozavarovalnice Sava, ki bi se ji priključili ZM, Tilia, Slovenica in Adriatic. Sedež bi bil seveda v Ljubljani. Skratka, predlogi države se nagibajo v smeri centralizacije finančništva v prestolnici.

Toda ker so pred vrati volitve, vladajoča LDS najbrž ne bo tvegala s tem, da bi drugo največjo banko prodala tujcem. Zato je najverjetneje, da se bo z vsem skupaj zavlačevalo do volitev.