Sveta slovenščina

V zadnji številki Družine je med obilico zanimivega branja najti tudi pismo Janeza Dularja, v. d. direktorja Urada za slovenski jezik. Pritožuje se nad mladinskimi mašami v slovenski cerkvi. Pa ne toliko zaradi same oblike, temveč zaradi imena: life teen maše. V času cerkvenega druženja namreč igra Life Teen Band in tako se imenujejo tudi maše. Kot požrtvovalen državni uradnik protestira proti nespoštovanju slovenskega jezika. Tako mimogrede se še obregne, češ zakaj so v Družini hvalili Karmen Stavec, ki se je vendarle odločila, da bo na Evrovizijski popevki pela v angleščini in ne v svetem slovenskem jeziku.

Life teen maše pa so le eden iz množice primerov, ki bodo kaznovani z denarno kaznijo, če bo sprejet predlog zakona o javni rabi slovenščine, ki so ga pred kratkim poslali v parlamentarno proceduro. Čeprav zakona tokrat ni vložil Dular (ta ga je pred skoraj desetletjem, a mu ni uspelo prilesti skozi vse procedure), je novi predlog v javnosti še vedno povezan z njegovim imenom - v. d. direktorja Urada za slovenski jezik bo moral pripraviti mnenje o zakonu. To mnenje bo skoraj brez dvoma pozitivno, kakor je že nekajkrat poudaril v javnosti, saj je trenutna politika Urada za slovenski jezik prej restriktivno-križarska kot pa spodbujevalno-realna.

Kaj kmalu je postalo jasno, da se bo ob morebitnem sprejetju zakona poslovanje in življenje zapletlo marsikateremu Slovencu. Po predlaganem zakonu bodo morale iz javne rabe izginiti vse neslovenske besede. Lahko se zgodi, da ne bomo več jedli pice calzone, nič več ne bomo kupovali v Mercatorju, nič več ne bomo poslušali radijskega programa Ars, nič več ne bomo leteli z Adrio Airways in tankali bencina na Petrolu. Ni pa popolnoma jasno, ali bomo smeli poslušati Big Foot Mamo, ker naj predlog zakona ne bi omejeval umetniške svobode, toda kdo pa bo določil, ali je rokenrol umetnost ali komerciala. In vse to se nam dogaja pred vstopom v EU (ups, Evropsko zvezo), ko naj bi postali toliko bolj odprti za vse sorte povezave z drugimi narodi in jeziki. A predlagatelje zakona skrbi, da se zavoljo globalne informacijske povezanosti utegne zgoditi, da bodo na posameznika delovali posebne vrste jezikovni pritiski, ki bodo tega posameznika prisilili, da se bo odvrnil od življenja v svojem jeziku.

Ravno Evropa je eden izmed razlogov, da so vlagatelji zakona prepričani, da moramo imeti tudi krovni zakon o jeziku, čeprav je v ustavi zapisano, da je uradni jezik v RS slovenščina in da jezikovne zanke in zaplete rešujejo še drugi zakoni, denimo zakon o visokem šolstvu. Prav študij je recimo eden izmed kamnov, ob katere se spotakne predlog zakona. Vse na fakultetah se bo moralo dogajati v slovenščini. Po zakonu o visokem šolstvu so izjemoma še dopuščeni zagovori diplomskih, doktorskih in magistrskih nalog v tujem jeziku in predavanja v tujem jeziku, v predlogu krovnega zakona o jeziku pa je zapisano, da morajo biti vsi zagovori v slovenščini (če je v komisiji tujejezični delegat, naj mu fakulteta zagotovi prevajanje). Isto velja za predavanja - tuji predavatelji bodo potrebovali prevajalce v slovenščino. In to ne samo na faksu - na vseh strokovnih srečanjih, konferencah, simpozijih. Hm, to pomeni, da na naših univerzah ne bo posebnih smeri za tuje študente, kakor so v navadi na večini tujih univerz. Če hoče tujec študirati pri nas, naj se nauči slovenščine. Koliko Kitajcev je študiralo v Mariboru? Poslej se kaj takega ne bo več dogajalo. Predlagatelji so pozabili tudi na to, da pri študiju in raziskovalnem delu komunikacija v tujem jeziku pomeni ohranjanje stika s tujejezično terminologijo, ki je v nekaterih panogah hudo zapleten in razvijajoč se organizem. Pa tako smo ponosni na svoje znanje številnih tujih jezikov. Še bolj je nerazumljivo določilo, da morajo biti na fakulteti vsa skripta v slovenskem jeziku. Halo - kaj naj sedaj fakultete prevajajo vsak članek, ki ga predavatelj predpiše v kakšnem tujem jeziku? Bo to prevajanje subvencionirala država?

Rabo slovenščine sedaj predpisuje tudi zakon o gospodarskih družbah, ki v duhu svobodnega podjetništva pravi, da je poimenovanje gospodarske družbe prosto, le dodatno pojasnilo mora biti v slovenščini. Nič več - odslej bodo lahko registrirana le še podjetja s slovenskim imenom in pika. Iz 19. člena predloga krovnega jezikovnega zakona, ki določa nujnost slovenskega imena v register vpisane firme, pa ni razvidno, ali to velja tudi za že registrirane firme. Predlagatelji zakona in Urad za slovenski jezik trdijo, da zakon ni retroaktiven. Toda malo konfuzno je, da zakon v sekciji prehodnih odločb v 36. členu predpisuje dveletni rok za uskladitev vpisov z zakonom, sicer sledi kazen od milijona in pol do petnajstih milijonov plus tako podjetje ne more kandidirati za javna sredstva. Še en šlampasto napisan slovenski zakon. Torej še ni jasno, ali bomo poslej leteli z Adrio Airways ali z Jadranskim zrakoplovstvom.

Tretje področje, kjer je predlog zakona precej nejasen, so mediji. Ok, to, da zakon na tiskovnih konferencah prepoveduje neposredno komuniciranje med novinarjem in govorcem v tujem jeziku in določa nujnost prevoda, je tako ali tako popoln absurd. Če ne celo poseganje v svobodo novinarskega poročanja, kajti koga naj v tem primeru citira novinar - tujejezičnega gosta, ki ga razume, ali prevajalca, ki lahko prevod malce prikroji? Podobni absurdi so zapisani tudi v zvezi s televizijo - tujejezični programi, ki jih povzemajo izdajatelji, ustanovljeni na območju RS, morajo biti prevedeni v slovenščino. Kaj to pomeni za razmerje kabelski operater (družba, registrirana v RS)-tuj televizijski kanal, ki ga predvaja na svojem kablu? Nihče ne ve. Po uveljavitvi zakona bodo morali biti tudi vsi filmi in risanke za predšolske otroke sinhronizirani v slovenščino. Še bolj noro pa je določilo, da so operne predstave sicer lahko v tujem jeziku, a mora operna hiša zagotoviti predvajanje prevoda na prikazovalniku. Vse druge javne kulturne prireditve v tujem jeziku pa mora dovoliti ministrstvo za kulturo. Pa bo spet neki inšpektor določal, kaj lahko vidimo in česa ne smemo. Če predlog zakona zbanaliziramo do konca.

Toda ali bi bili s takim zakonom evropski unikat? Ne, bili bi v istem razredu kot Francija, za katero pa tako ali tako vemo, da je njena zgodovinska travma ravno to, da je francoščino s položaja vodilnega svetovnega jezika izpodrinila angleščina. EU prepušča ureditev jezikovne zakonodaje posameznim državam, bolj pod evropskim nadzorom so le zakoni, ki določajo jezikovne pravice manjšin, "varovalni" zakoni za večinsko jezikovno skupnost pa so izjeme. Med novimi članicami imata tak zakon Latvija in Estonija, predvsem zaradi številne ruske manjšine, a je EU že zahtevala, naj ga spremenita oziroma naj ruski manjšini zagotovita dvojezičnost. No, naš krovni jezikovni zakon ne posega v jezikovne pravice manjšinskih skupnosti. Očitno naj bi varoval le Slovence same pred sabo.

Ah, samo opomba - v ljubljanski cerkvi Marijinega oznanjenja so program mladinskih maš tako rekoč odkupili od Američanov, skupaj z imenom. Torej med life teen mašo in big macom ni nikakršne razlike.