Lepi predsednik in kup levičarjev

Včasih je kar težko verjeti, da ima stranka, v kateri je večina slovenskih politično dejavnih levičarjev, predsednika, ki je 11. januarja, sredi proslave ob 62. obletnici dražgoške bitke, pred množico partizanov in ljudi, ki verjamejo v pridobitve revolucije, med drugim izrekel tale retorični biser: "Kdo je takoj verjel, da je mogoče po mirni poti zamenjati prejšnji enopartijski sistem z demokracijo? Pa smo ga." Partizani in staroste stranke so po govoru vedno zašminkiranega Boruta Pahorja zamišljeno stopali v dolino. "Pahor se brati z desničarji in kritizira narodnoosvobodilni boj ... Je to sploh predsednik prave stranke?" Nekateri člani so tarnali, da bi bilo verjetno vseeno, kdo bi vodil Združeno listo. "Bolje bi bilo, če bi stranko vodil kdo, ki ima boljše stike s tujino, kdo, ki ima kaj več kot uradna stališča, in kdo, ki skrbi tudi za stranko, ne samo za svoje oblačenje," so se pogovarjali, ko so se valili proti dolini. Avtor tretje poti pa nedvomno ni vedno tako nepriljubljen. In tudi volilni izidi Združene liste niso tako neprepričljivi, kot bi pri vseh notranjih nesoglasjih ali, bolje rečeno, različnih mnenjih o večini dnevnih političnih topik pomislili. Saj veste, v Združeni listi so nekateri za Nato, drugi ne, v Združeni listi bi vprašanje izbrisanih nekateri reševali tako, drugi pa drugače, v Združeni listi so nekateri za poroke istospolnih partnerjev, drugi ne, v Združeni listi nekateri inhalirajo marihuano ..., predsednik pa gotovo ne. Predsednik poslanske skupine ZLSD Miran Potrč, ki velja pri nekaterih temah za nasprotnika predsednika slovenskega parlamenta, pravi: "Nadstrankarsko delovanje je na nekaterih državnih funkcijah nujno. Vendar potem ni združljivo z izpostavljeno funkcijo v stranki. Sicer trpi eno ali drugo. In v tem zapletenem položaju je moral ravnati tudi Borut Pahor."

Selitev neopredeljenih

Kljub vsem tem nasprotnim stališčem pa Združena lista po zadnjih lokalnih volitvah s svojimi župani vlada kar tretjini slovenskih volivcev. Jasno, lokalne volitve so specifična stvar, toda prenovljeni komunisti vodijo obe glavni mesti. Pa še Novo Gorico, Velenje, Jesenice, Radovljico in vso Obalo ... razen Kopra, največjega poraza po padcu enopartijskega sistema. Tamkajšnje ostarele komuniste je presenetil populist Boris Popovič in postal njihov župan. Sekretar stranke Dušan Kumer pravi, da so koprski rumeni na poraz v spopadu s Popovičem že pozabili in da sestavljajo novo ekipo, ki s poraženim Dinom Pucerjem nima več nobene zveze. In zakaj so izgubili? "Obnašali smo se nonšalantno in preveč podcenjevali Popoviča," pravi Kumer, kot da bi hkrati opisoval razmere na republiški ravni, kjer vladajoče stranke še ne razumejo, da imajo velike težave. Predvsem liberalci, ki počasi izgubljajo podporo volivcev. Manjše težave ima Združena lista, ki bi lahko morda zaradi padca LDS celo kaj pridobila. Volivci LDS se bodo namreč po selitvi med neopredeljene, kot meni Kumer, pred volitvami še enkrat odločali. Največ težav pa bo s tem, kako jih spraviti do volišč. A v Združeni listi pričakujejo, da bodo neopredeljeni konec leta prišli na volišča in izbrali njih - stranko, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila 12,08 odstotka glasov. Zdaj naj bi šli še korak naprej, korak proti županskim uspehom, saj so se kandidati Združene liste z desničarji pravzaprav poigrali in potem v finalu premagali še liberalce. Res pa je, da so se njihovi mestni in občinski svetniki odrezali veliko slabše. Sekretar Kumer kljub temu meni, da bodo jeseni prepričali več kot 12 odstotkov volivcev.

In zakaj bi povprečen državljan raje volil ZLSD kot liberalce ali desničarje? V ZLSD poudarjajo predvsem socialne reforme in delo ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega. Ta naj bi bil po mnenju stranke prvi minister v svobodni Sloveniji, ki je uveljavil socialni dialog, kar pred časom ni uspelo sedanjemu premieru Ropu. Pa ga lahko ta pozitivni imidž katapultira v sam vrh stranke, kot so pred časom govorili? Verjetno ne. V času izbrisanih in referenduma o džamiji se s svojim priimkom verjetno ne bi mogel prebiti. Član stranke, ki ni želel biti imenovan, o tem pravi, da je treba v takšnih primerih ostati na realnih tleh in predsednika ocenjevati po "izvoljivosti". V tem primeru naj bi imel Pahor velike prednosti pred Dimovskim, ki ga poleg za Slovenijo netipičnega priimka bremeni (tako pravijo koluarji) še žena Metka Tekavčič, sicer šefica ljubljanskega mestnega odbora ZLSD in strankina tiha gospodarstvenica ter kadrovnica. Karieristka? Povzpetnica? Ženska, ki pri njem podpira tri vogale? Saj veste, Tekavčičeva je ena tistih, ki jih obtožujejo, da so v aferi SIB pomagali milijonskim zneskom ljubljanskih meščanov prek plinske napeljave zbežati na račune premožnih menedžerjev in poslovnežev. Sama pravi, da je to neumnost: "To, da je JP Energetika kupila banko SIB, je bila nepremišljena in nepotrebna poteza. ZLSD nosi objektivno soodgovornost za čas, ko je bila banka SIB v lasti Energetike, zato ker je bila takrat del vladajoče koalicije v mestu. Dejstvo pa je, da sva stranka in jaz osebno za projekt izvedeli, ko se je v dobršni meri že izvedel, čeravno smo takrat dobili informacijo, da gre za projekt, ki se pripravlja. Materialni dokazi nedvomno pričajo o tem, kako so dogodki potekali. Zato obžalujem, da zaradi bojkota opozicije ni bila ustanovljena komisija, ki bi razčistila okoliščine nakupa banke SIB." Je torej za afero SIB kriva tudi opozicija? Res je, da so ljubljanski Holding kar nekaj let obvladovali janšisti in brskanje po preteklosti bi bilo tudi zanje neprijetno. Tako pa je kriva mestna oblast, ki se po zamenjavi županje veliko manj pojavlja v aferah. Danica Simšič je članica Združene liste, ki je na volitvah presenetljivo povozila samozadovoljno Viko Potočnik. Čeprav je njena zmaga na zadnjih volitvah pomenila največji uspeh Združene liste, pa mestne socialdemokrate še vedno vodi Tekavčičeva. "Izvršno oblast ima nedvomno županja Danica Simšič. Županja vodi mestno politiko odgovorno, zato se o vsakem večjem projektu širše posvetuje. Res pa je, da je z izvolitvijo Danice Simšič ZLSD prevzela bistveno večji delež odgovornosti za urejanje mestnih zadev, kot ga je imela v prejšnjem obdobju, čeravno smo bili tudi tedaj v vladajoči koaliciji. Uspešno vodenje tako zahtevnega sistema, kot je glavno meto, je možno le s timskim delom. Zato smo sedaj vsi v stranki bolj vpeti v razvojne premisleke v mestu. Sama se glede na področje, s katerim se strokovno ukvarjam, res bolj vključujem v razprave o gospodarskih vprašanjih, vendar pa pri njih, tako kot pri vseh drugih, od začetka mandata zagovarjam, da jih je treba peljati transparentno - z odločanjem v mestnem svetu in z učinkovitim izvajanjem v mestni upravi pod vodstvom županje," pravi Tekavčičeva, ki naj bi na položaju glavnega operativca zamenjala nekdanjega predsednika stranke Janeza Kocijančiča iz olimpijskega komiteja in Sveta RTVS. V mestu naj bi se pojavljal le še kot neformalni svetovalec. O kadrovanju in financah naj bi odločala spretna Tekavčičeva, ki je sicer tudi članica nadzornih svetov v Trimu in NLB.

Različne stopnje previdnosti

Ob previdni politiki, za katero se je v Ljubljani odločila županja, pa je tako kot zaradi izbrisanih na republiški ravni tudi v mestu prišlo do hudega napada nestrpne desnice, ki nasprotuje gradnji džamije. Po mnenju Simšičeve mora imeti vsak vernik možnost moliti v svojem verskem objektu, po mnenju desnice, ki jo v tem primeru vodi Mihael Jarc, pomagajo pa mu nekateri obritoglavci ter člani SDS in NSi, pa je treba za začetek spremeniti lokacijo, ki je predvidena za gradnjo, potem pa premisliti, ali muslimanom ne zadostujejo že molilnice. Zdi se, da je centrala Simšičevi pomaga bolj na simbolni ravni, saj predsednik ZLSD Borut Pahor o problematiki pravi: "Podpiram odločitev za gradnjo, torej odločitev, da imajo naši državljani muslimanske veroizpovedi enako možnost kot naši državljani drugih veroizpovedi." Poslanec Aurelio Juri, eden najbolj "rdečih" v stranki, pa misli, da so to bolj prazne besede in da bi (še bolj kot od Pahorja) več o izbrisanih pričakoval od Milana Kučana, Janeza Drnovška in Toneta Ropa. "Očitek je skupen vsej četverici, od katere bi rad videl, slišal ali bral kak bolj usklajen in odločen poziv javnosti v bran človekovih pravic, saniranja položaja izbrisanih in gradnje džamije ter proti referendumoma, ki naj bi to preprečila. Če takih referendumov že ne moreš onemogočiti, ker so v skladu z ustavo in zakonom, jim pa lahko vsaj nasprotuješ in pozoveš državljanke in državljane k bojkotu, da se jim omeji legitimnost," je odločen Juri. Še bolj jasna je izolska županja Breda Pečan, ki pravi, da je problem džamije eno samo sprenevedanje: "Zares mi ni jasno, kaj je tako groznega, če bi jo zgradili. Da ne bo nesporazuma: mene ne bi prav nič motilo, če bi džamijo postavili zraven našega stanovanja v Izoli." Aurelio Juri med drugim opozarja tiste, ki se zadnje čase tako natančno ukvarjajo z arhitekturo, da so, ko se gradijo veliki trgovski centri, povsem brez besed, čeprav ti centri niso vedno zgrajeni v skladu z merili našega alpskega melosa.

Opazovalci pravijo, da bi lahko trdna stališča glede džamije in izbrisanih ZLSD prinesla glasove neopredeljenih, ki bežijo od državotvornih liberalnih kompromisov. Je takšno tudi mnenje predsednika stranke Boruta Pahorja? "Odločbe ustavnega sodišča je treba spoštovati. Za ustavne zakone si nisem prizadeval zato, da bi jih obšli, temveč zato, da bi jih z ustavno parlamentarno večino nadgradili in tako v celoti uredili vsa vprašanja, povezana s tem problemom." Kaj pa pravi strankina levica, kaj pravita Miran Potrč in Aurelio Juri? "Menim, da mora biti stranka prepoznavna, da mora ohraniti svoja socialdemokratska načela, da odziv javnosti zanjo ne more biti temeljno merilo. Takšno je bilo moje mnenje tudi glede izbrisanih, glede gradnje džamije, glede nujnosti jasne socialdemokratske, to je leve usmeritve strankine politike," je odločen Potrč. Aurelio Juri je ostrejši: "Žal smo tudi v naši stranki nasedli tezi, da smo potrebovali novo zakonsko podlago, in se šli tehnični zakon, zdaj pa kaže, da ne bo nobene škode, če bo na referendumu padel, ker je očitno odvečen." Breda Pečan pa meni, da mora biti človek slep in gluh, če ne opazi, koliko truda, časa in energije je Borut Pahor vložil v reševanje vprašanja izbrisanih. "Naša stranka je bila na začetku sploh edina, ki je kaj storila za izbrisane," je prepričana. Po drugi strani pa džamija ni v pristojnosti državnega zbora in zato posebnega angažmaja predsednika stranke ni mogoče pričakovati. Morda res ne, je bil pa zato bistveno bolj angažiran, ko je člane stranke lani prepričeval, da morajo Slovenijo pomagati včlaniti v Nato.

ZLSD je bila edina stranka, ki je bila glede vstopa Slovenije v Nato (tudi) skeptična. Najbolj so se nad Natom zgražali v Mladem forumu ZLSD in predsednik Dejan Levanič trdi, da se niso zmotili in da je vse skupaj še slabše, kot je kazalo: "Politika nas je prevarala, obljubila je namreč, da bodo vojaški stroški z vstopom v Nato manjši, a so z vsakim proračunom večji, in kot napoveduje ministrstvo za obrambo, bodo še večji. Prav tako nas je prevarala glede odhoda naših vojakov v Irak. V predreferendumskem obdobju so zagotavljali, da našim vojakom ne bo treba v Afganistan, sedaj smo videli, koliko držijo njihove obljube, naslednji korak je pošiljanje gasilcev, kar ni bilo v dogovoru in kar ponovno zvišuje stroške za takšne operacije." Podobno razmišlja še nekaj pomembnejših članov stranke. Jurija moti, da se udinjamo organizaciji, ki jo vodi velesila. Pa tudi podpredsednica stranke Breda Pečan se boji letalskih baz, ki jih obljubljajo tuji generali. Med natoskeptike se uvršča tudi goriški župan Mirko Brulc, čeprav pravi, da se je z mnenjem večine, ki si je vstopa želela, že sprijaznil.

So pa še drugačna mnenja; Boris Sovič, ki vlada Mariboru, in Metka Tekavčič, ki vodi ZLSD v Ljubljani, menita, da Nato zagotavlja mir. Nič drugače ne razmišlja nekdanji predsednik stranke Kocijančič, ki pravi, da živimo v nevarni okolici, da smo na Balkanu, ki se še niti približno ni umiril, in da naši južni sosedje Hrvati niso ravno mirovniki. Zato so tudi vedno umirjene misli Boruta Pahorja v tem primeru še trdnejše. "Kar je dobro za državo, je dobro tudi za stranko," poudarja predsednik stranke, ki vstop v Nato in EU šteje med svoje večje uspehe. Volivci pa bi znali biti Združeni listi veliko bolj hvaležni za že omenjeni socialni sporazum, za katerega ima zasluge Dimovski, pa tudi za krovni zakon o kulturi, ki ga je speljala ministrica iz te stranke Andreja Rihter. Kljub interpelaciji, ki je sicer posledica preveč liberalnega odnosa do izbrisanih in zamenjave direktorja policije Marka Pogorevca, v štabu stranke menijo, da je velik uspeh dosegel tudi Rado Bohinc z zakonom o javni upravi. Še več bo verjetno odvisno od tega, kako bo stranki po 1. maju uspelo brzdati moderne globaliste, da nas ne bodo povsem izmolzli. Sekretar Dušan Kumer trdi, da bo glavna naloga pritisk na tuji kapital, da pri nas ne bo zapiral delovnih mest, če nas že ne bodo pustili ven. "Včasih smo nastopali z geslom Evropa zdaj, sedaj bi moralo biti geslo Slovenija zdaj - samozavestno in brez klečeplazenja." Se lahko mala socialdemokratska stranka bori proti megakapitalu, ki ga tako rekoč vse druge stranke podpirajo ali zanj celo lobirajo?

Listje jeseni

Kot že rečeno, se pri ZLSD z veseljem obračajo k zadnjim lokalnim volitvam, na katerih so po Mariboru osvojili še Ljubljano in Novo Gorico. Njihovi župani pa na splošno nadzorujejo tretjino Slovenije. Čemu gre pripisati tako solidne izide? Predsednik Pahor pravi: "Doslej so nas za spremembe naše politike in za naše politično obnašanje nagradili. S petega mesta smo se na tretje mesto najprej zavihteli na državnih volitvah pred štirimi leti, potem pa prav tako s petega na tretje mesto še na lokalnih volitvah pred dvema letoma. Mislim, da je ZLSD dokazala sposobnost, da z umirjeno in zmerno politiko prispeva k stabilnosti vlade in države in omogoča uravnotežen razvoj." Morda so bile stvari vseeno bolj preproste. Simšičeva je zmagala, ker je bila Potočnikova žrtev afer, kandidatka s Fužin pa je samo počakala na pravi trenutek. V Novi Gorici je Mirko Brulc po mnenju poznavalcev prejšnjega župana LDS Špacapana sesul zaradi njegove neaktivnosti in sporov s tamkajšnjim gospodarstvom. In medtem ko sekretar Dušan Kumer razmišlja o glasovih neopredeljenih, se zmagovalka volitev v Izoli Breda Pečan veseli predvsem nastopov skrajne desnice: "Prepričana sem, da se bo gospod JJ tako priskutil volivcem s svojimi neprestanimi grožnjami, da bodo sedanji neopredeljeni vsi pobegnili na levo - k nam." Nekdanjemu članu ZKS po zadnjih javnomnenjskih raziskavah dobro kaže, zato se tudi bivši župan zdaj za ZLSD izgubljenega Kopra Aurelio Juri ukvarja z njim: "V Kopru smo doživeli na zadnjih lokalnih volitvah hladen tuš in moramo se še posebej potruditi, da si povrnemo zaupanje volivk in volivcev. Sicer, če ne bo javnost bolj, kot že je, nasedla logiki izrednih razmer in kaosa oziroma občega nezaupanja do institucij, ki ga vsiljuje Janša s svojimi izrednimi sejami parlamenta o nekaterih finančnih škandalih, z interpelacijami in referendumi, s čimer močno zavira normalno opravljanje nalog parlamenta samega in vlade, zlasti v odnosu do obveznosti, ki jih moramo še izpolniti do EU, obstaja verjetnost, da se ne bomo pridružili tistim državam, kjer nesposobnost menedžiranja družbe nadomeščajo s populizmom in zunanjim sovražnikom."

Novogoriški župan Brulc pa vidi možnosti stranke v umirjeni strategiji: "Moderne stranke, ki želijo biti vplivne in močne, tega ne morejo doseči s skrajnimi stališči. To velja za desnico, pa še bolj za levico. Poglejte primer Italije: imajo dve skrajno levi stranki, ki nikoli ne bosta prišli prek 10 odstotkov in ki zaradi razpršitve glasov levici naredita več škode kot koristi. Velike evropske socialdemokratske stranke, po katerih se zgledujemo, so pragmatične in bolj levosredinske kot skrajno leve. Samo take lahko dosegajo 30 ali v Angliji, kjer velja večinski sistem, 50 odstotkov. Temeljno vprašanje ni, kakšne zamisli imaš, temveč, ali jih imaš možnost uresničiti. To pa ne pomeni, da po duši nismo več levičarji in da nas ne skrbi usoda delavskega razreda. Včasih to še bolj velja za tiste, ki strankin program uresničujemo na lokalni ravni." Do 30 odstotkov Združeni listi še kar veliko manjka, hkrati pa se zdi, da nima nadzora niti nad veliko direktorji, pri njih naj bi imela največji vpliv LDS, niti nad veliko novinarji, med katere je svoje čete postavil Janša.

Pri Združeni listi sicer imajo nekaj direktorjev, a večinoma so se podobno kot nekateri bivši člani raztepli po vsem političnem spektru. V stranki pravijo, da jih je še največ pristalo pri SDS in pri Desusu. Imajo močan podmladek in osemnajst županov pa enajst poslancev državnega zbora, tri ministre in veliko državnih uradnikov. Med direktorji je seveda treba posebej omeniti Sandija Češka, ki obubožane revirske kraje sam drži pokonci s svojo različico TV-prodajnih artiklov. Kdo pa ne pozna natega z imenom kozmodisk? Še vedno bi med močnejše pozicije lahko uvrstili Kocijančičevo predsedovanje olimpijskemu komiteju in predsedovanje Svetu RTV, ki pa tako rekoč nima več nobene moči na osamosvojeni nacionalni televiziji. Drži se tudi v nadzornem svetu Istrabenza. Novi šef Kliničnega centra Franc Hočevar je njihov človek. Prav tako Jakob Piskernik, bivši dolgoletni direktor Merkurja in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Merkurja. Dr. France Križanič, direktor Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti v Ljubljani (Bajtov inštitut) ter nadzornik ETI Izlake in Elesa, je človek, ki je z njimi. Drugi so večinoma upokojeni ali pa so zamenjali firmo. In ravno zaradi tega, ker stranka nima pravih zvezdnikov, je še prepogosto odvisna od Pahorjevih javnih nastopov. Medtem pa lokalci in župani karajo medije, da strankina politična usmeritev ni samo tisto, kar reče Borut Pahor, in da se levičarska usmeritev prepozna predvsem v lokalnem življenju.