Naglavni greh

Minister za zdravje dr. Dušan Keber se je dobro pripravil na zagovor pred poslanci državnega zbora. Interpelacija, ki sta jo vložili SDS in NSi, obsega osem strani, Kebrov odgovor nanjo pa je dolg kar 49 strani. Brez dvoma ga bo opozicija težko rušila z očitki na račun vsebine zdravstvene reforme, ker ta sploh še ni bila prelita v zakonsko obliko. Enako težko mu bo dokazala, da je kriv za zamudo pri gradnji nove pediatrične klinike ali za kadrovsko sušo v zdravstvenih zavodih. Moč argumentov opozicije naj bi se tako skrivala predvsem v sporni prodaji bolnišnice Trnovo, s katero naj bi Keber dopustil večmilijonsko finančno odškodovanje državnega premoženja. Bolnišnica Trnovo naj bi bila namreč brez javnega razpisa ???po nerazumno nizki ceni prodana Mestni občini Ljubljana oziroma zamenjana za stare zobozdravstvene prostore na Štefanovi 1 v Nebotičniku, ki naj bi bili nerazumno visoko ocenjeni. Poleg tega naj bi bili poslovni prostori, ki jih je ministrstvo pridobilo za potrebe svoje administracije, nefunkcionalni, pa tudi nepotrebni, saj se bo po vladnih načrtih ministrstvo čez dve leti preselilo v nove prostore za Bežigradom.

Leta 1997 je bila bolnišnica Trnovo ocenjena na 522,8 milijona tolarjev. Sredstva od prodaje bolnišnice naj bi po vladnih načrtih prodaje državnega premoženja namenili za preselitev Kliničnega oddelka za žilne bolezni iz Trnovega v Klinični center ter za rešitev prostorske stiske oddelka za intenzivno interno medicino in oddelka za kirurgijo srca in ožilja KC. Aprila leta 2001 je bila po revalorizaciji cenilnega poročila bolnišnica vredna 812 milijonov tolarjev, kar bi aprila 2002 pomenilo 878 milijonov tolarjev. Aprila 2002 je bila bolnišnica tudi dejansko ponovno ocenjena, najprej v višini 476,6 milijona tolarjev, nato pa v višini 534,8 milijona tolarjev (likvidacijska vrednost) oziroma 608,7 milijona tolarjev (tržna vrednost). Hkrati je bila izvedena tudi cenitev poslovnih prostorov v Nebotičniku. V prometni vrednosti so bili ocenjeni na 148,7 milijona tolarjev, v tržni pa na 191,3 milijona. Obe cenitvi je naročil MOL, kupec Trnovega in prodajalec poslovnih prostorov v Nebotičniku. Novembra leta 2002 je bila podpisana tripartitna pogodba med takratno ljubljansko županjo Viko Potočnik, ministrom Kebrom in takratnim generalnim direktorjem KC Primožem Rodetom. Z njo je MOL v last in posest prejel bolnišnico Trnovo z zemljiščem v vrednosti 546,1 milijona tolarjev, v zameno pa je MOL v last države in posest KC izročil poslovne prostore v Nebotičniku v vrednosti 191,3 milijona tolarjev. Razliko v višini 372,8 milijona tolarjev je MOL nakazal na račun ministrstva za zdravje.

Po mnenju vlagateljev interpelacije je bil s tem KC oškodovan za znesek, ki ga je občina nakazala ministrstvu. Keber naj bi zlorabil pooblastila, ker naj bi brez soglasja KC izpeljal celotni postopek tako, kot da bi šlo za premoženje, s katerim lahko samostojno razpolaga minister. Povrh vsega pa naj bi tudi nenamensko trošil javna sredstva, saj je bil del premoženja, ki naj bi ga KC pridobil s prodajo bolnišnice, uporabljen za pisarne ministrstva namesto za reševanje prostorske stiske v KC. Dejstvo je, da je bila bolnišnica Trnovo prodana za 546 milijona tolarjev, čeprav je cenitev iz leta 1997 oziroma 2001, revalorizirana na dan prodaje, znašala 878 milijona tolarjev. Ob tem se opozicija sprašuje, zakaj bolnišnica ni bila prodana na javni dražbi ali na podlagi javne ponudbe. Le tako bi namreč lahko potrdili ali ovrgli domnevo, da je bil na voljo le en ponudnik. Ker torej trditev, da je bil ponudnik en sam, ni dokazana in ker je šlo za izrazito zmanjšanje vrednosti državnega premoženja v škodo KC, je bila po mnenju opozicije nedvomno kršena vladna uredba o postopkih prodaje državnega premoženja, ki določa: "Nepremičnina se zamenja, če je zamenjava v javnem interesu in je ponudnik samo eden ter se vrednost državnega premoženja z zamenjavo ne zmanjša."

Keber vse očitke o finančnem oškodovanju seveda odločno zavrača. Ministru v prid zagotovo govori izid inšpekcijskega pregleda, ki ga je izvedla proračunska inšpekcija urada RS za nadzor proračuna. Ta namreč v menjavi nepremičnin ni ugotovila oškodovanja državnega proračuna ali namenskega sklada za investicije v javne zdravstvene zavode. Edini verodostojni podatek o vrednosti bolnišnice Trnovo in poslovnih prostorov v Nebotičniku je tisti, ki ga je ugotovil pooblaščeni cenilec. Ta je leta 2002 bolnišnico Trnovo ocenil na likvidacijsko vrednost v višini 564,1 milijona SIT, poslovne prostore v Nebotičniku pa na tržno vrednost 191,3 milijona tolarjev. Očitek, da je bila bolnišnica odtujena po nerazumno nizki ceni, Keber zavrača. Vrednost bolnišnice je bila namreč v celoti poplačana s kupnino v višini 372,8 milijona tolarjev in poslovnimi prostori v Nebotičniku v višini 191,3 milijona. Na to, zakaj se je pri bolnišnici uporabila likvidacijska cena, pri prostorih v Nebotičniku pa tržna, pa Keber odgovarja takole: likvidacijska vrednost je tržna vrednost, zmanjšana za stroške priprave nepremičnine za najprimernejšo rabo. Po drugi strani pa naj bi bili poslovni prostori v Nebotičniku uporabni takoj. Minister ima na svoji strani tudi argument, da je cenitev pooblaščenega cenilca potrdila posebna vladna komisija za upravljanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem. Ista komisija je sprejela tudi odločitev o sklenitvi menjalne pogodbe med državo, KC in MOL, soglasje k tej pogodbi pa je dala vlada.

Argument, na katerega se bodo v razpravi lahko oprli opozicijski poslanci, je kršitev vladnega načrta prodaje in zamenjave državnega premoženja. Čeprav ta izrecno določa, da se bodo sredstva od prodaje bolnišnice Trnovo namenila potrebam KC, se je denar namreč prelil v sklad za integralni proračunski sklad za investicije v javne zdravstvene zavode. Minister tega očitka niti ne skuša zanikati. Pojasnjuje pa, da je Klinični center selitev Kliničnega oddelka za žilne bolezni iz Trnovega v KC financiral z lastnimi sredstvi in da torej denarja v ta namen ni potreboval. Še več. Vodstvo KC je samo privolilo v alternativo, da se iz proračunskega sklada rajši nabavi računalniški tomograf v vrednosti 229 milijona SIT. Keber pa še pripominja, da je v okviru 13 milijard tolarjev vrednega projekta DTS-objekta in hospitalnega bloka KC načrtovana tudi razrešitev problematike oddelka za intenzivno interno medicino in oddelka za kirurgijo srca in ožilja.