Rahel vzpon in padec

"Poznate rezultate prejšnjega meseca in videli ste, kakšne so bile reakcije." V stavbi poleg ljubljanske FDV je Niko Toš, vodja raziskave Politbarometer, naveličano nadaljeval: "Slišali smo odiozne, smešne izjave, ki izhajajo iz popolnega zaničevanja strokovnega dela. Očitkov o manipulacijah smo bili deležni že leta 1969, od tedaj spremljajo naše delo. To je tako, kot da bi vremenarjem očitali, da delajo slabo ali dobro vreme in da skrbijo predvsem za to, da stanje vremena prikazujejo lažnivo. A vse to je nepomembno ... " Toš je seveda odgovarjal na napade Janeza Janše in nekaterih drugih posameznikov, ki so Politbarometru pripisovali politične motive, ki so v zadnjih rezultatih videli teorije zarote in ki se jim je zdela javnomnenjska analiza Politbarometer primer tipične, cenene manipulacije. Janša je recimo izjavil, da Tošu ne verjame niti tedaj, ko mu meri dobro, niti tedaj, ko mu meri slabo.

Zmrdovanje politikov pa ima seveda svoj vzrok. Zadnje mesece je Politbarometer zaznal očiten premik volilnega telesa. Če se je še pred kakšnim letom zdelo, da je velika LDS ustoličena na nepremagljivi četrtini in še kaj volilne pozornosti in da so opozicijski opazovalci le desničarski okrasek, pa je v zadnjih nekaj mesecih LDS zdrvela v prepad, iz njega pa se je ponosno dvignila SDS. Ko so februarja politbarometrovci premerili daljo in politično stran, sta bili največji stranki skoraj izenačeni. Za LDS bi februarja glasovalo 17 %, za SDS pa le za odstotno točko manj volivcev. Prišlo je do kulminacije, bližnjega srečanja, do stične točke, do usodnega dotika. Reakcija je bila seveda pričakovana, padajoča LDS je sklicala krizni štab, vzpenjajoča se SDS pa raziskavam ni verjela. Rezultati pa so pokazali tudi nekaj drugega, poleg popolne izenačenosti dveh političnih centrov je bil velik del volilnega telesa neopredeljen, šesterica drugih parlamentarnih strank pa je dobila manj kot četrtino vseh glasov. Popolna polarizacija in polovica neopredeljenih torej.

Minil je mesec dni in na Centru za raziskovanje javnega mnenja so še enkrat vrteli telefone, z odgovori krmili baze podatkov in računalniki so izbruhnili nove številke. Kakšen je bil rezultat? Ali sta se rast SDS in padec LDS nadaljevala, ali je prišlo do spremembe na prvem mestu, so neopredeljeni postali opredeljeni in ali so majhne stranke postale še manjše?

Splošen pogled na rezultate pokaže, da je v javnomnenjskem valovanju prišlo do ponovnega vzpona. Vzpona seveda v smislu večanja podpore eni politični opciji. Anketiranci so v majhni meri, a vseeno dovolj značilno bolj zadovoljni s situacijo v državi, kot so bili pred meseci. Bolj so zadovoljni s stanjem demokracije, manj so nezadovoljni z materialnimi razmerami, bolje ocenjujejo delo osrednjih državnih organov, delo vlade in njenega predsednika. "Polarizacija in konfrontacija dveh političnih blokov je zastala," pravi Toš. (Trenutno) ustavljeni padec vladajočih je viden tudi pri vprašanju o podpori političnih strank. Ob vprašanju strankarskih preferenc se je LDS s težavo povzpela na 20 %, SDS pa se je spustila na 15 %. Seveda pa je težko napovedati, ali je to trend ali pa gre zgolj za začasen premor opozicijske podpore pred jesenskim pohodom do volilne zmage. Kdorkoli bo na volitvah zmagal, bo moral prepričati večji delež tistih, ki so se v zadnjem času umaknili med neopredeljene. "Po določenih znakih je rezerva sredinsko levega segmenta večja od rezerve sredinsko desnega segmenta. Kar je seveda razumljivo, med neopredeljene se je namreč pretočilo dosti takšnih, ki so bili pred tem sredinsko levo opredeljeni. LDS je v zadnjem letu izgubila velik del svojih volilcev". Če je polarizacija zastala, pa ne pomeni, da se je umaknila. Majhne stranke so po rezultatih marčne analize še zmeraj majhne ali pa celo še manjše kot pred meseci. Presenetljivo veliko je izgubila ZLSD, njena podpora se je recimo zmanjšala za tretjino, pa čeprav je njen predsednik med najbolj priljubljenimi politiki.

Zanimivo, večinski del volivcev med teme, ki naj bi bile največji problem Slovenije, uvršča motive socialne države. Žgoč problem države za volivce ni zunanja politika ali politična kultura, niti pravna država, izbrisani ali korupcija, večino zanimajo vprašanja socialnih razlik, plač, pokojnine, zaposlovanja, zdravstvene in socialne varnosti. Zdi se, da je politična tema izbrisanih kljub novim referendumskim grožnjam izčrpana. Kljub pričakovanemu referendumskem izidu je malo možnosti, da bo politična opcija, ki svojo podobo gradi na nasprotovanju odločbi ustavnega sodišča (pa čeprav tudi druga pri njenem izvrševanju ni ravno spretna) presegla prag dobre četrtina vseh volilnih upravičencev. Prag, ki ga različne javnomnenjske analize zaznavajo že sedaj.

In še ena opomba. Lani aprila je napad na Irak delno ali povsem odobravalo 41 % vprašanih, teh pa je letos samo še 23 %.