Vroči Comet

V Zrečah se je nezadovoljstvo s plačami, ki je sicer že davno zajelo celotno Slovenijo, zelo zaostrilo. Zaposleni v podjetju Comet, d. d., so začeli stavkati 1. aprila in so svojo resnost kazali s protestom vse do 15. aprila, ko je kazalo, da sta sprti strani po več kot treh urah pogajanj v navzočnosti ministra za delo dosegli zadostno raven soglasja za prekinitev stavke. Toda v petek zjutraj so se stavkajoči ponovno postavili ob plakate z napisi "Mafija doli, plače gori".

Sredi štrajka so stavkajoči preprečili predstavnikom uprave vstop v podjetje, saj se naj bi ti izkazali za neprimerne pogajalce. Stavkovni odbor je tako zahteval novo pogajalsko skupino, ki bi znala prisluhniti zahtevam zaposlenih. Uprava je 14. aprila vstopila v podjetje na podlagi odredbe delovnega sodišča, saj v skladu z zakonom sodelujoči v stavki ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v stavki, preprečevati, da bi delali. Celjsko delovno sodišče je stavkajoče tudi opozorilo, da bodo morali v primeru ponovitve kršitve pravil izvajanja stavke solidarno izplačati kazen - milijon tolarjev. Uporni zaposleni so se ob vstopu predsednika uprave Marjana Logarja v tovarno postavili v vrsto in mu zgovorno obrnili hrbet.

Razburjanje

Med množico stavkajočih na dvorišču je bilo videti veliko mladih obrazov. Očitno je povprečna starost zaposlenih v Cometu nižja kot drugod, kjer sčasoma želijo zmanjšati število zaposlenih. Nasploh dajejo urejeno delovno okolje in sodobno opremljeni upravniški hodniki vtis podjetja, ki mu gre dobro. Kar potrjujejo tudi finančne analize: leta 2002 je znašal čisti prihodek od prodaje 9,15 milijarde SIT; Comet, d. d., je tako dosegel 501,6 milijona SIT čistega dobička.

Verjetno je ravno zavest, da gre podjetju dobro, kajti delavci dobro delajo, plačani pa so še zmeraj premalo, povzročila tolikšen izbruh nezadovoljstva. "Na delavcih se dobro služi," je zagrenjeno pripomnil možakar srednjih let, ki je obstal med stavkajočimi. "Delam že štiri leta in pol in sem na začetku zaslužil več kot zdaj. Na sedanjo plačo ne morem dobiti kredita za milijon in pol tolarjev. Nisem kreditno sposoben!" je dodal orjaški Oliver Kavčič. Pred dvema letoma in pol so zaposleni začeli sami opozarjati na slabe plače. "Tedaj nam noben sindikat ni stal ob strani. Ker so kupljeni! Predsednik neodvisnega sindikata dela v pisarni, pa tudi predsednik drugega sindikata KNG je pisarniški molj." Takrat, kakor pravi 32-letni Oliver, so morali biti delavci tiho: "Drugače bi bili ob službo in nekateri so bili, ne direktno, ampak se je že kaj našlo. Eden je letel že zaradi ene same cigarete."

Pogovoru se je pridružila Simona Mernik: "Devet dni uprava ni znala ponuditi nič." Pomolila je svoj izpisek za plačo. "Moja osnovna plača je 77 tisoč sit." To je delo od 6. do 14. ure ali v drugi izmeni od 14. do 22. ure. "Če presežem normo, lahko dobim več. A razlika med mojo osnovno in minimalno plačo, ki znaša 111 tisočakov, je očitna." Po besedah stavkovnega odbora, katerega član je tudi Simona, nobeden v proizvodnji ne doseže sto tisočakov neto plače.

Razkol

Pobudnik stavke je Konfederacija novih sindikatov Slovenije - neodvisni, v katerega so se med stavko včlanili novi člani, ki so prej morali izstopiti iz drugih sindikatov. Milan Mesarič, predsednik KNSS - neodvisni za mariborsko regijo, je posebej za Mladino navedel aktualne zahteve stavkovnega odbora. "Dvig vseh izhodiščnih plač, ki ne dosegajo minimalne plače." Od uprave hočejo, da upošteva ustavno določeno pravico neoviranega združevanja v sindikatih, kajti nekateri delavci naj bi plačali že po dve sindikalni članarini hkrati, saj se ta avtomatično odbija od plače. Pod tretjo točko spada odstranitev videonadzora na delovnih mestih: "Pri tako slabo plačanem delu so izpostavljeni še videonadzoru. Namesto da bi se enkrat spustili v proizvodnjo, se iz lepih pisarn režijo delavcem!" Poleg tega, po besedah Mesariča, stavkajoči nočejo več sedanjega generalnega direktorja oz. predsednika uprave. "Ponižujoče gleda na zaposlene, pravi, da so neizobraženi, čeprav imajo mnogi poklicno šolo." Anonimni delavec je poenostavljeno povzel: "Imamo direktorja, ki skrbi le za lastno rit."

Mesarič se je ob koncu prve izmene, tedaj namreč okrog 15. ure stavkajoči zapustijo tovarno, z mikrofonom v roki postavil v krog upornikov. "Mi ne spadamo v Evropo in o tem bomo obvestili evropske komisarje!" je dejal med odobravajočim ploskanjem množice. Ob besedah vodje upora, da upravniški delavci sedijo v pisarnah, ki so opremljene z delavskim denarjem, se je na mnogih obrazih pojavila huda odločnost. Nekdo je prinesel lističe "obveščamo - poročamo", v katerih uprava že vse od začetka stavke ponuja sveže informacije iz svojega vidika. Neka delavka je začela jezno zlagati listič v obliko letala: "Da jim to govno vržem nazaj v upravo!"

Še bolj vroče je bilo med zaposlenimi, ki se niso pridružili stavkajočim in so vse te dni nadaljevali z delom. "Zdi se mi, da nastop za stavko ni dozorel. Lahko bi se še naprej pogajali," je svojo prisotnost na delu pojasnila vodja enote Milena Krajnik. "Ljudje se mi smilijo, ker so zavedeni. Mnogi so objokani, ker ne vedo, ali naj se vrnejo na delo ali naj ostanejo med stavkajočimi. So primeri, ko starši delajo, otroci stavkajo, in obratno," je dodala stroga Milena, ki je sicer članica Zveze svobodnih sindikatov, ki se niso odločili za stavko.

Živčnosti ni zmogel skriti za masko brezizraznosti petdesetletni možakar, tehnolog, ki se je prostovoljno odločil za izredno delo v proizvodnji. "Diplomo imam, pa moram tukaj delati! Ni mi vseeno za firmo, ker nimam kam iti! Hišo imam tukaj, otroci hodijo tukaj v šolo. Saj tudi stavkajoče razumem," in je jezno odvrgel tovor, tako da je hudo zaropotalo.

Zavedeni?

Tako v upravi zatrjujejo, da od 710 zaposlenih stavka le od 190 do 220 delavcev. Medtem ko stavkovni odbor trdi, da štrajka prek 250 delavcev in jih je v proizvodnji ostalo le 8. Ostali delavci, ki držijo tovarno pri življenju, so premeščeni iz uprave in drugih sektorjev. "Njim ni treba stavkati, saj imajo v pisarni višje plače kot mi, navadni delavci," je pojasnil možakar v usnjeni jakni.

In kaj si mislijo v dveh sindikatih, ki nista podprla stavke in s tem izgubila tudi nekaj članov? "To, da naši člani odhajajo, se je že dogajalo. A kasneje so tisti, ki so podali izstopne izjave, uvideli, da so bili zavedeni, in so se vrnili nazaj," je pojasnil izvršni sekretar za stike z javnostjo Zveze sodobnih sindikatov Slovenije Pole Vrhovec. O konkretnih razlogih, zakaj se ZSSS ni pridružila stavki, je povedala sekretarka območnega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Celje Milica Dabanovič. "Podpiramo povišanje plač. V samo stavko se nismo vključili, ker nas KNSS ni seznanil z zahtevami. Zahteve so nam predstavili na prvih pogajanjih z upravo." Osebno je predlagala vsem trem sindikatom nadaljevanje razgovorov o tem, kako postaviti zahteve in morebiti preprečiti stavko. "Sama stavka se je morala zgoditi, saj se je videlo, da je situacija konfliktna. Ni bilo več jasno, ali gre za pogajanje ali za razčiščevanje odnosov med na novo ustanovljenim sindikatom, ki je tretji v družbi, in upravo." Pomisleke ima tudi glede zakonitosti stavke: "Stavka je zakonita, če so kršeni pogoji iz kolektivne pogodbe ali zakona o delovnih razmerjih, teh kršitev pa ni bilo."

Če je stavka zakonita, so delavci upravičeni do nadomestila plače za štiri dni, in če ne, so lahko posledice katastrofalne: sledijo disciplinski postopki, izguba zaposlitve itd. Tako se ZSSS ni pridružil stavki leta 2001 v družbi Javorje v Pivki, za katero je kasneje sodišče odločilo, da ni bila zakonita. Podoben primer se je zgodil v družbi KOTO leta 1995, kjer so sedanji zaposleni, ob našem klicu, vljudno zavrnili obujanje spominov na to, kakšne so bile posledice sklepa sodišča.

"To so vodljivi ljudje," je o stavkajočih dejala Milica Dabanovič, "zato se postavlja vprašanje o moralni nesprejemljivosti trenutnega dogajanja."

Preobrat

Tudi predsednik uprave in generalni direktor Marjan Logar meni, da je stavka nezakonita, o čemer bo sicer odločalo sodišče: "Nekdo delavcem obljublja nebesa, kar pa je nedosegljivo in po mojem kaznivo." Diplomirani ekonomist mariborske fakultete je začel v Cometu leta 1978 in se leta 1994 povzpel do direktorskega položaja. Zahtevo po svoji odstavitvi je označil za smešno. Uprave namreč ne postavljajo delavci, ampak lastniki, ki mu, kakor je zatrdil, izkazujejo popolno in nedvoumno podporo. "Tudi sam sem solastnik in sem bil ponosen na Comet vse do 1. aprila. Napoved za stavko je prišla kot strela z jasnega." Sedaj ostaja na delovnem mestu zaradi podpore delavcev, ki delajo: "Ste videli, kako ponosno vstopajo v podjetje?" Vendarle, nekateri zaposleni tudi po osemnajstih letih dela v Cometu dobivajo 75 tisočakov neto plače. "To se dogaja le redkim," je odvrnil in se izmuznil navajanju zneska lastne plače. Skratka, se ne počutite kot izkoriščevalec delavstva? "Zagotovo ne, se ne počutim. Comet pa ne bo nikoli več takšen, kakršen je bil."

Del naročil so preusmerili v drugo podjetje, saj kupci ne bodo čakali. Poleg tega je storjena velika škoda ugledu podjetja itd., zato ni čudno, da je uprava le popustila in se je odločila za povišanje vseh osnovnih plač za 5.000 SIT bruto. Inšpektorat RS za delo pa bo ponovno preveril ustreznost namestitve nadzornih kamer v proizvodnih prostorih in izdal ustrezno odločbo.

KNSS je najprej, kot je zatrdil predsednik konfederacije KNSS Drago Lomber, privolil v ponujeno. Na pogajanjih na ministrstvu je vse kazalo, da bo konec stavke, zaradi katere so delavci izgubili že polovico aprilske plače. Toda ko so se pogovori premestili nazaj v Zreče, je Mesarič kot pooblaščenec stavkovnega odbora protestno zapustil pogajanja. Nekateri razlog za odstop od dogovorjenega vidijo v tem, da je uprava dan pred sklenitvijo sporazuma s stavkovnim odborom podpisala identični dogovor z dvema drugima sindikatoma, ki sploh nista stavkala. A Mesarič je nadaljevanje stavke pojasnil s tem, da Comet še zmeraj ni predložil novega, po mnenju stavkovnega odbora spornega motivacijskega sistema, ki naj bi spremenil sistem plač. "In oba sindikata sta podpisala nekaj, za kar ne vesta, kaj sploh je." O tem, kdo ima prav in kdo ne, bo verjetno odločalo sodišče, za zdaj pa se je izredno stanje v Cometu uvrstilo na dnevni red v parlamentu.