Porezana narava

Sedemnajst primorskih županov je konec aprila ministru Janezu Kopaču poslalo jezno pismo. Ministrstvu za okolje, prostor in energijo so pravzaprav poslali grozeče zahteve, opremljene z besedami o postopkih na ustavnem sodišču. Župane je zmotila Natura 2000, evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki jih je pet minut pred 1. majem začrtala tudi Slovenija. Njihov bes je bil nedvoumen, država bi morala plačati stroške presoje vplivov na okolje, če se kakšna lokalna skupnost z začrtanim območjem Nature 2000 ne bi strinjala, bi morale biti meje popravljene, predvsem pa bi morala Slovenija "posebna varstvena območja določiti v maksimalnem obsegu, ki bi bil v odstotkih enak povprečju tovrstnih območij v EU (14,3 odstotka)". Večji obseg bi bil možen le izjemoma, ob pridobitvi predhodnega soglasja posamezne lokalne skupnosti. Preprosteje, župani so z grožnjo o ustavni presoji ministru Kopaču poskušali zapovedati, kako naj začrta meje Nature 2000. To je seveda smešno, evropsko omrežje ekološko pomembnih območij, ki je oblikovano na podlagi dveh evropskih direktiv, seveda ni stvar lokalne politike, prav tako ni stvar državnih institucij. Natura 2000 je evropski projekt, katerega namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, vzpostavljanje takšnih območij pa je mednarodna obveza Slovenije, pravzaprav je to njena odgovornost s pravnega in še s kakšnega drugega vidika. Ker meje ohranjanja naravnega okolja niso enake mejam lokalnih političnih skupnosti, zahteve nekaterih županov kažejo na popolno nerazumevanje načel varovanja narave. A to seveda ni le njihova krivda, o Naturi 2000 se je spletlo veliko mitov, recimo tisti o nedotakljivem naravnem rezervatu in tisti o odpovedi slovenske suverenosti. In vsaj za te mite je odgovorno Kopačevo ministrstvo. Vzpostavljanja institucionalnih okvirov za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih okolij se je namreč lotilo prepozno. "Sicer je res, da je bilo v letu in pol na ministrstvu in drugod opravljeno ogromno delo, a za takšno nalogo je bilo časa absolutno premalo. Menim, da so bile strokovne podlage za razglasitev Nature 2000 narejene kakovostno, zmanjkalo pa je časa za boljše komuniciranje z javnostjo in z občinami. Očitno veliko lokalnih skupnosti sploh ne razume, kaj je Natura 2000," pravi Erika Oblak iz Umanotere. A pomanjkanje komunikacije ni niti edini niti najmanjši greh Kopačevega ministrstva. Kopač je pri pogajanjih sprejemal nekatere kompromise, ki nikakor niso skladni z evropskimi okoljevarstvenimi smernicami. Ponekod pa je celo popolnoma spregledal mnenja strokovnjakov in raje prisluhnil drugačnim interesom. A počasi, kaj se je pravzaprav zgodilo konec aprila?

V imenu kapitala

Na zadnji, četrtkovi seji, tik pred evropskim slavjem, je vlada sprejela uredbo o posebnih varstvenih območjih, ki je na prvi pogled zelo restriktivna, skoraj "okoljsko fundamentalistična". Slovenija je v območje Nature 2000 vključila kar 35,5 odstotka svojega ozemlja. Uredba tako vsebuje 26 posebnih varstvenih območij, ki zavzemajo 22,8 odstotka ozemlja Slovenije, ta območja so zavarovana po evropski direktivi o varstvu ptic, 260 pa je potencialnih ohranitvenih območij, začrtanih po direktivi o habitatih, ki zavzemajo 31,5 odstotka površine in jih mora potrditi še evropska komisija. Velik del "dveh naturnih" območij se seveda prekriva. Primerljivo je delež varovanih območij v Sloveniji zelo velik, od pristopnic ima po ptičji direktivi več območij zavarovanih le še Slovaška, Češka pa je recimo za ptice namenila le kakšnih 9 odstotkov svojega ozemlja. Razlog za ministrovo "velikodušnost", ki je razjezila tudi kakšnega župana, je preprost. "Geografska in podnebna raznolikost sta vzrok, da je pestrost vrst v Sloveniji izjemna, in to na majhni površini. Velika je tudi ohranjenost narave, na katero smo upravičeno ponosni," so zadovoljno pojasnili na ministrstvu. Ker je v Sloveniji narava po merilih EU, kjer je okolje v povprečju bistveno bolj poškodovano kot pri nas, dobro ohranjena, bodo lahko območja Nature 2000 iz evropskih institucij pridobila veliko denarja. Kljub dobri tretjini varstvenih območij pa se ponekod zdi, da so meje Nature 2000 začrtane z ekonomskim premislekom, zdi se, da je minister Kopač bolj kot evropskim okoljevarstvenim direktivam prisluhnil drugim interesom. Ponekod je to naredil celo tako očitno, da ga lahko doleti proces pred evropskim sodiščem. To je recimo pred leti v procesu zoper Francijo razsodilo, da mora država povečati v odstotkih sicer zelo majhna varstvena območja za ptiče, ki pa so vseeno večja kakor tista v Sloveniji.

Najočitnejši, a še zdaleč ne edini primer je seveda Volovja reber. Minister je to območje raje namenil vetrnim elektrarnam kot pa Naturi 2000. Če spregledamo veliko okoljevarstveno napako, ki lahko pogubno vpliva na zaščitne živalske vrste in uniči velik del naravnega okolja, je vprašljiv že samo energetski potencial projekta, ki je bil izrezan iz Nature 2000. "Vetrna elektrarna Volovja reber bo pri 2000 obratovalnih urah na leto proizvajala 80 GWh električne energije, to pa znaša 0,65 odstotka slovenske porabe električne energije leta 2003. Za primerjavo - tovarna aluminija Talum iz Kidričevega je od leta 2001 do leta 2003 zvečala porabo električne energije za 579 GWh na leto, kar pomeni zvečanje skupne slovenske porabe električne energije za 5 odstotkov ali več kot sedemkratnik letne proizvodnje vetrne elektrarne Volovja reber," pojasnjuje Tomaž Ovčak. Prav tako je zanemarljiv delež zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. "Predvidena proizvodnja Volovje rebri - 80 GWh električne energije na leto - bi po metodologiji, uporabljeni v Analizi prostorskih potencialov na Primorskem, prispevala k zmanjšanju emisij 32.000 ton CO2 na leto, to je 0,16 odstotka slovenskih emisij toplogrednih plinov." Izrez Volovje rebri iz Nature 2000 je bil torej posledica očitnega pritiska investitorjev in občine Ilirska Bistrica. Lokalni župani in kapitalski interesi so prevladali nad mnenjem stroke in okoljevarstvenikov.

A Volovja reber ni edino območje, ki je v zadnji različici Nature 2000 izginilo s topografskih kart. "Posledica klestenja posebnih varstvenih območij, ki si ga je ministrstvo privoščilo v zadnjem krogu, je, da se je veliko klasifikacijskih vrst znašlo zunaj zanje predvidenih posebnih območij, njihov dolgoročni obstoj pa je zaradi tega vprašljiv," opozarja Tomaž Mihelič iz Društvu za opazovanje in preučevanje ptic. Tako se je konec aprila meja Nature 2000 zožila pri reki Muri, zato je ogrožena približno četrtina populacije srednjega detla. Verjetni razlog za zmanjšanje Nature je napovedana gradnja hidroelektrarn na reki. Podobno se je zgodilo na Pohorju. Ministrstvo je izrezalo del zelo ogrožene populacije ruševca, ki že zdaj šteje manj kot 20 parov. Kakšen je gospodarski interes na pohorskih grebenih, ni težko uganiti, že nekaj časa obstajajo načrti o širitvi smučišč in drugih športno-rekreacijskih površin. Podobna usoda morda čaka kosce, izginejo lahko na Ljubljanskem barju ali na območju Aljaševice pri Novi Gorici, kjer bi namesto Nature 2000 raje imeli igrišče za golf in športno letališče. Ministrstvo je izrezalo tudi približno četrtino črnočelih srakoperjev na območju Krakovski gozd-Šetjernejsko polje, verjetni razlog za izbris pa je intenzifikacija kmetijstva. Prav tako so izrezana gnezdišča velike uharice na območju Krasa, izrezan je del zelo majhne in ogrožene vrste vrtnega strnada na območju Krasa, Ležeškega gabrka in Petrinjskega krasa, beloglavega jastreba na Volovji rebri itd. Takšni izrezi seveda niso bili napravljeni samo pri pticah, izrezan je bil recimo tudi del mokrišča Brje v zgornjem toku Save Dolinke. Razlog? Načrtovana hidroelektrarna Moste. Pri večini izrezov je v ozadju ali gospodarski interes ali pa samovolja nekaterih lokalnih skupnosti.

Iz ministrstva za okolje na očitke odgovarjajo, da ponekod pritiskom niso popustili (recimo pri želji po gradnji vetrne elektrarne na vrhu Nanosa), da pa so ponekod upoštevali tudi širši kontekst. Konkretneje, če je kakšna ogrožena populacija že vključena v Naturo 2000, vseh mejnih območij v posebno varstveno območje niso vključevali. Tako so recimo pri sulcu zavarovali le del Save od Medvod do Črnuškega mosta, saj bi celovita rešitev spodkopala projekt verige hidroelektrarn.

Tudi pri izrezih Nature 2000 se torej pojavlja enaka težava kot pri občinah. Lokalne skupnosti niso bile dovolj dobro seznanjene z vsebino in pomenom Nature 2000, različne okoljevarstvene organizacije pa ne vedo, po katerih merilih je bila strokovna podlaga za Naturo 2000 zožena. Ali je na končni zemljevid vplivala strokovna presoja, ali so bili krivi pritiski županov, ali pa je bil zadaj gospodarski interes. Sicer drži, da je Natura 2000 zavarovala razmeroma velik del Slovenije, a ministrstvo je v nekaterih mejnih primerih očitno spregledalo nekatere strokovne argumente. Namesto narave je zmagal kapital, iz najpomembnejšega evropskega okoljevarstvenega projekta pa je nastal skupek pragmatičnih kompromisov, ki naravi nikakor ne bodo pomagali.