Pogorevc prestopil

V dneh, ko je parlamentarna opozicija trdila, da so telekomunikacijska podjetja v večinski državni last prestreljena s korupcijo, kriminalom in klientelizmom, je bivši direktor generalne policijske uprave Marko Pogorevc, nekdanji prvi preganjalec kriminala, objavil, da bo po novem uslužbenec Mobitela. Tako se je Marko Pogorevc pridružil številnim policistom, ki so iz notranjega ministrstva prestopili v podjetniški sektor. Vendar ne gre v zunanjo trgovino, kakor se je dogajalo pred pol stoletja, ko so prvi policisti prestopili med direktorje, pač pa v telekomunikacije. Pač, v 21. stoletju so telekomunikacije tako pomembne, kot je bila nekoč zunanja trgovina.

Kakšen je katalog policijskih prestopov zadnjega desetletja? Pogorevčev predhodnik Andrej Podvršič je danes uslužbenec ene največjih svetovnih multinacionalk. Borut Likar, prvi, ki je nosil naziv direktorja generalne policijske uprave, je danes svetovalec na Slovenskih železnicah. Mitja Klavora, ki je bil do leta 1994 direktor kriminalistične policije, je po policijski karieri prestopil v vrste Petrola in je danes eden od izvršnih direktorjev naftne družbe. Sicer pa je tudi sedanji direktor generalne policijske uprave dr. Darko Anželj med letoma 1999 in 2001 zapustil policijo in prestopil v poslovne vode. Bil je direktor marketinga in razvoja v Radenski, pred tremi leti pa se je vrnil v državno službo. Emil Čebokli, sedanji direktor koprske policijske uprave, je sredi devetdesetih za krajši čas prestopil v zavarovalniško službo; zaposlil se je v zavarovalnici Slovenica.

No, tradicija prestopov iz varnostnih struktur v gospodarstvo je v resnici mnogo daljša. In tudi mnogo bolj usodna od prestopov, ki so se odvijali v devetdesetih letih. V petdesetih letih, ko so v Sloveniji začela nastajati zunanjetrgovinska podjetja, je vodstveni kader prišel iz ministrstva za notranje zadeve, natančneje, iz Udbe. Podobno velja za prve slovenske turistične kapacitete. Sodobne anekdote pa govorijo o tem, da so bivši uslužbenci ministrstva za notranje zadeve uspešni poslovneži, ker jim nekako uspe doseči nižjo ceno. Zakaj? Zato, ker so - kot pravi anekdota - v zameno za nižjo ceno pripravljeni pozabiti na kak podatek, varno uskladiščen v spomin.

Je Pogorevcu uspel veliki poslovni met? Gre za največji podjetniški podvig kakšnega policista? V resnici ne. Pogorevčev predhodnik Andrej Podvršič je nekajletno diplomatsko službo v New Yorku - Bajukova vlada ga je s položaja direktorja generalne policijske uprave leta 2000 prestavila na položaj generalnega konzula - unovčil še mnogo bolj spretno in donosno. Na začetku letošnjega leta se je zaposlil v multinacionalki DuPont, eni največjih korporacij sveta. Na lestvici revije Fortune, ki ameriška podjetja razvršča glede na prihodke, je DuPont po višini prihodka uvrščen na 59 mesto. Ker DuPont ni pretirano znamenita firma, jo velja postaviti ob bok tistih, ki v prepoznavnost blagovne znamke vlagajo veliko več: DuPont je po prihodku za odtenek večji od korporacije Walt Disney ali od korporacije Pepsi. Podvršič danes službuje na ženevskem sedežu DuPonta, ukvarja pa se - kot se bo Pogorevc v Mobitelu - z varnostnimi vprašanji. Podvršičev kot eden od šefov za varnost iz Ženeve pokriva tako Južno Afriko kot Rusijo. Domnevamo lahko, da Podvršič službe v DuPontu ni dobil zgolj zato, ker je bil direktor slovenske policije in slovenski generalni konzul v New Yorku. K njegovim referencam je najbrž precej prispeval tudi podatek, da se je leta 1994 šolal na akademiji FBI; v letniku je bil, kot je pred časom poročala STA, peti najboljši. Podvršič je hkrati dober osebni znanec Louisa Freeha, med letoma 1993 in 2001 direktorja FBI. DuPont danes premore okrog 77 tisoč uslužbencev - nekako stokrat več kot Mobitel. Sicer pa je DuPont firma, ki obstaja dve stoletji; leta 1802 so začeli s proizvodnjo smodnika, v zadnjih desetletjih pa je DuPont svet oplemenitil z izumi kot so najlon, teflon ali kevlar.

In Mobitel? Po prihodku se podjetje uvršča na prag prve deseterice slovenskih podjetij. Šef varnosti ima v firmi, ki se ukvarja s telekomunikacijami, gotovo dovolj dela. Bolj od dejstva, da je Pogorevc prestopil v podjetniške vode, pa je pomenljiv trenutek, ko je objavil novico o prestopu. Če je opozicija po prvem maju dokazovala, da je slovenski telekomunikacijski sistem nasičen s korupcijo, klientelizmom in kriminalom, je pičle tri dni po izrednem parlamentarnem zasedanju o korupciji v javnost prišla vest, da se bo Pogorevc zaposlil v Mobitelu. Ker je Pogorevc zadnje mesece veljal za možnega volilnega jokerja strank, ki so zahtevale parlamentarno diskusijo o domnevni korupciji v telekomunikacijskih podjetjih v večinski državni lasti, je njegova poteza toliko bolj pomenljiva. Mož je celo osebno izjavil, da se bo v Mobitelu zaposlil, ker želi pomagati podetju, na katerega letijo "neupravičeni očitki". Ocena o "neupravičenih očitkih" je bila naslovljena na stranke, v katerih bi lahko Pogorevc igral vlogo "desnega" Drnovška. Pač, na desnici se občasno pojavlja hrepenenje, da bi našli osebnost, ki bi lahko odigrala podobno vlogo, kot jo je leta 1992 v LDS odigral dr. Drnovšek. In občasno se je dozdevalo, da bi bil Marko Pogorevc zelo primeren človek. "Vem, da bi stare redovnice, če bi Pogorevc kandidiral na volitvah, vse glasovale za njega," je v pogovoru za POP tv pred časom dejal bivši ljubljanski nadškof in sedanji prefekt kongregacije za redovnice in redovnike dr. Franc Rode. Je Pogorevc dokončno oddan?