Konec tranzicije

Prvi mož borzne hiše PM & A Sergej Racman je na vprašanje, kako komentira odstop direktorja Ljubljanske borze Draška Veselinoviča, odgovoril: "Odstopa ne bi želel komentirati zaradi osebnih razlogov." In "osebna" razloga sta najmanj dva. Prvi je, da sta Draško Veselinovič in Sergej Racman sorodstveno povezana, saj je borznikova sestra Natalija Racman - Veselinovič poročena z "očetom" Ljubljanske borze. Drugi pa je, da se je Veselinovič znašel v nemilosti pri direktorju agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Nevenu Boraku tudi zaradi Racmanovih poslov konec leta 1999 in v začetku leta 2000. Takrat se je delež prometa borzne hiše PM & A na Ljubljanski borzi zaradi sumljivih poslov z delnicami Oljarice Kranj povzpel nad 8 odstotkov, navadno pa je bil delež te borzne hiše do 3,5 odstotka.

Prav zaradi navideznih poslov je ATVP septembra lani začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave predsedniku Drašku Veselinoviču in njegovemu namestniku Tomažu Rotarju. Glavni očitek Nevena Boraka vrhu Ljubljanske borze je bil, da sta Veselinovič in Rotar opustila nadzor v zvezi z navideznimi posli borznoposredniških družb v obdobju od leta 1999 do 2001. Zanimivo je, da ATVP svoje puščice ni usmerila tudi v magistra gospodarskega prava Miloša Časa, ki je bil na borzi odgovoren za pravne in splošne posle ter tako najbrž najpristojnejši, da bi opozarjal na navidezne posle. Vprašanje, ali je ta Borakova "milost" kaj povezana s tem, da Časova žena Alja Markovič Čas dela kot vodja pravne službe pri ATVP in je tudi Borakova namestnica, ni zgolj retorično, kajti isti Miloš Čas se je čutil dovolj sposobnega (in močnega), da je v začetku leta vložil kandidaturo za novega predsednika uprave Ljubljanske borze.

No, nadzornemu svetu borze se njegov program očitno ni zdel dovolj zanimiv, zato se bodo nadzorniki po odstopu Draška Veselinoviča, ki je ob tem dejal, da odhaja zato, ker bi postopek ATVP proti njemu lahko škodoval Ljubljanski borzi, začeli ogledovati za nekim "tretjim človekom". Kdo bo to, je težko reči, ker se je funkcija predsednika uprave borze izkazala za zelo težavno, čeprav je Draško Veselinovič vztrajal kar poldrugo desetletje. Prvi mož borze je namreč že od ustanovitve leta 1989, poslovnež in šef Rika Janez Škrabec pa je o njem dejal, da je zanj "eden največjih slovenskih vizionarjev, saj je oče prve borze v tranzicijskem delu sveta". Zato najbrž ni napačna ugotovitev nekaterih borznikov, da se je z Veselinovičevim odstopom tranzicija na Ljubljanski borzi končala in da se bo pravo delo zdaj šele začelo. Predvsem si želijo, da bi Ljubljanska borza postala močnejša, da bi na njej lahko neposredno trgovali z vrednostnimi papirji iz drugih držav in da bi bila borzna pravila preglednejša. Na teh področjih je Draško Veselinovič zatajil, čeprav je zaslužen za marsikaj in je bil v zvezi z zakonodajo, ki zadeva trg vrednostnih papirjev, venomer v sporu z državo, saj je trdil, da se ta do trga vrednostnih papirjev obnaša prav mačehovsko. Toda to njegovo obupavanje nad državo so nekateri imeli za navadno kalimerovstvo.

Tla pod nogami so se mu prvič zamajala v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Davorin Sadar s špekulativnim Dadasom skoraj potopil Ljubljansko borzo. Nekateri so prst uperili v Draška Veselinoviča, danes pa je tudi njegovim največjim kritikom jasno, da je takrat zatajila ATVP. Borza si je s težavo opomogla, na slovenski trg vrednostnih papirjev pa so začeli prihajati tudi močni tuji institucionalni vlagatelji. In ko si je Draško Veselinovič že zadovoljno "popravljal kravato", mu jo je zagodla država - Banka Slovenije je omejila tuja vlaganja. Takrat naj bi bil v neki družbi dejal, da ima vsega dovolj, ker mu država nagaja, kjer le more, in bo zato preprosto odšel. Pa ni. Pač pa je prišel Neven Borak in spravil na plan okostnjake v podobi navideznih poslov izpred nekaj let. To pa je bil tudi za Draška Veselinoviča, ki je vedno dokaj spretno krmaril med posameznimi politični elitami in bil pri tem zelo pragmatičen - pač v smislu: nikomur se ne zameri, z vsemi bodi prijazen -, prevelik zalogaj. Zato imajo najbrž prav tisti, ki pravijo, da mu je bilo svetovano, naj se častno umakne, drugače bi preprosto moral oditi. Kam bo odšel, bo pokazal čas, kajti Draško Veselinovič noče govoriti o tem. Nekateri celo namigujejo, da je v širšem krogu kandidatov za finančnega ministra, če bi na jesenskih državnozborskih volitvah zmagala sedanja opozicija, ki bi se ji priključila še Slovenska ljudska stranka (SLS). Na začetku omenjeni Sergej Racman je zelo blizu desnici, nekoč je bil celo kandidat za tajnika SLS. In to bo velika priložnost, da bodo medsebojni odnosi poravnani.