11. 7. 2004 | Mladina 27 | Politika
Gospodarski programi
Boj za naklonjenost nacionalnih šampionov ali iskanje nove socialne baze?
Lahovnik na GZS: Slovenija lahko v desetih letih ujame povprečno razvitost EU. Za to bi bilo potrebno znižanje javne porabe, znotraj nje pa pomembne prerazporeditve.
© Denis Sarkić
Dr. Matej Lahovnik, mladi minister za gospodarstvo, je sedel za računalnik, pogledal zbrane gospodarstvenike in jim zagotovil, da ideja o pet odstotni gospodarski rasti, ki naj bi bila značilna za naslednji dve petletki, ni mit. Cilj je realen, je zatrdil, ter dodal, da bi morale biti za ta cilj izpolnjene določene predpostavke. Medtem ko je novi minister za gospodarstvo razlagal, katere predpostavke bi morale biti izpolnjene, če bi želeli v desetletju doseči povprečno gospodarsko uspešnost Evropske unije, ga je managerska elita, zbrana v upravnem odboru Gospodarske zbornice, pazljivo poslušala. Pač, še trije meseci in zgodile se bodo volitve. Čez pol leta bo prisegla nova vlada. Stranke, forumi, zbori in sorodne institucije, ki sodelujejo v boju za politično oblast, v javnost frcajo orise gospodarskih programov. Vlada prepričuje javnost in mnenjske voditelje, da ni ostala brez idej. Da bi bila situacija bolj zapletena, se na trgu gospodarskih programov pojavljajo izdelki prostih strelcev. Stranke škilijo v programe prostih strelcev in namigujejo, da bi te programe morda posvojile. Morda. Sicer pa stranke jemljejo zadnji zalet, da bi napisale program, s katerim bi ljudstvo prepričale, da bodo konkretni ljudje prav po zaslugi njihovih gospodarskih programov v prihodnosti živeli bolje kot danes.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
