22. 7. 2004 | Mladina 29 | Politika
Najšibkejši člen
Še preden so prebivalci Posočja odplačali kredite za obnovo hiš, ki jih je poškodoval potres aprila 1998, so se tla znova zatresla. Bo kdo odgovarjal za to, da so klonile tudi hiše, ki so bile pred šestimi leti temeljito obnovljene?
Trije potresi v zadnjih tridesetih letih so prebivalce Posočja finančno popolnoma izčrpali.
© Borut Krajnc
"What's happening?" me je spraševal mlajši angleški turist, ko sva s fotografom dan po potresu v središču Bovca opazovala gasilce pri odstranjevanju porušenega dimnika iz bližnjega poslopja. Anglež ni bil izjema. Že na poti do Bovca sva opazila več skupin čeških turistov, ki se niso dali motiti v športnih aktivnostih. Mirne duše so se pripravljali na spust po Soči. Za adrenalinske fanatike je potres le dodana vrednost, še ena v vrsti turističnih atrakcij Posočja. Na žalost optimističnega pogleda ne delijo vsi. Kakšnih sto turistov naj bi Bovec zapustilo že nekaj ur po prvem potresnem sunku. Domačini jih razumejo. Tudi sami bi pobegnili, pa nimajo kam, ker so brez denarja. Porabili so ga za škodo, ki jo je povzročil velikonočni potres pred šestimi leti. "V Posočju boste težko našli človeka, ki je še kreditno sposoben, ker so se finančno izčrpali," mi je pripovedoval Valerij Mrakič. Z ženo mesečno plačujeta 80.000 tolarjev kredita in hipoteko. V hiši, ki je bil včasih hotel, zdaj pa je v njej dvanajst turističnih apartmajev, so poleg Mrakičev še trije lastniki. Tik pred potresom so nameravali opraviti zadnja dela, da bi lahko apartmaje oddali že letošnjo poletno sezono. Zdaj jim je potres prekrižal načrte. Na srečo poškodbe niso katastrofalne, saj je bila hiša po velikonočnem potresu zgrajena na novo. "V državni tehnični pisarni so mi skušali vsiliti rekonstrukcijo stare hiše, jaz pa sem vztrajal pri novogradnji. Popustili so šele, ko sem dokazal, da je cena novogradnje le za petnajst odstotkov višja od rekonstrukcije. Če ne bi vztrajal, danes hiše ne bi bilo več." Vsi je niso odnesli tako dobro. Le kakšnih 200 metrov stran me je gospa Kenda obupano spraševala, kako je mogoče, da so ji po letu 1998 popolnoma sanirali hišo, zdaj pa je spet razsuta. Povsod leži omet, stene pa so se tako premaknile, da se vrata na balkon ne zapirajo več. "V hiši si ne upam spati. Po velikonočnem potresu sem dobila 3,5 milijona kredita, ki ga zdaj odplačujem s 24.000 tolarji mesečno. Še enega kredita mi ne bodo dali. Pri sto tisoč tolarjih pokojnine pa je težko kaj prihraniti." Bo hišo še enkrat obnovila? "Nima smisla. Verjetno bom šla živet k sorodnikom."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
