Obveščevalne igre

Obveščevalec slovenske vojske Brane Praznik razkriva nove podrobnosti o protiobveščevalnem delu "paravojaške organizacije", povezane z Janezom Janšo, takratnim ministrom za obrambo, v letih 1993/94

Odločili ste se spregovoriti o svojem poznavanju dogajanja na ministrstvu za obrambo v letih 1993/94. Zakaj ste se odločili spregovoriti šele sedaj?

Zato, ker odhajam v pokoj. V obrambnih strukturah je preveč ljudi, ki bi hodili po meni, če bi spregovoril že prej. Celotno zgodbo je mogoče sestaviti samo tako, da se bodo ljudje odpirali. Takšne zgodbe se namreč ne bi smele ponavljati.

Po Depali vasi ste po nalogu šefa Voma (vojaška obveščevalna služba) prišli v Kočevsko Reko (sedež specialne brigade) raziskovat, kaj se je tam dogajalo ...

Poslal me je direktor Voma Marjan Miklavčič, po mojem po Kacinovem nalogu. Prvi vstop v Kočevsko Reko je bil tak, da so me pustili čakati kar nekaj časa. Krkoviča ni bilo več, Njavro je bil premeščen. Ko pa sem jim povedal, da sem njihov novi varnostnik, so začeli tekati okoli kot kure po dvorišču, ko se ustrašijo. No, potem sem se z vsemi začel pogovarjati.

Je obstajal tako imenovani paravomo, ki je bil neposredno podrejen Krkoviču in Janši, katerega glavna naloga naj bi bila "kontraobveščevalno" delovanje proti kriminalistični preiskavi trgovine z orožjem?

Najprej je treba vedeti, da Moris ni bil del Slovenske vojske, ampak je bil neposredno podrejen ministru. Kar pa se tiče te skupine, je res nastala, ko so kriminalisti začeli preiskavo.

Kdo je bil glavni v paravomu?

Darko Njavro v Morisu in Simon Krejan v Republiškem štabu za teritorijalno obrambo. Krkovič in Janša pa sta bila nad njima.

Kaj so počeli?

Ko sem prišel v Kočevsko Reko, sem pregledal arhiv. Knjige dežurnih. Takrat sem videl, denimo, kje je problem bombe, ki je bila podstavljena pod Jelinčičev avtomobil. Prepričan sem, da ima Troha prav. Po mojem je šlo za zastraševanje.

Zakaj mislite, da so bombo podstavili Njavro in njegovi fantje?

Pogledali sem, kdo je bil dežurni. To naj bi bil njihov alibi. Vendar so mi fantje, častniki in vojaki, rekli, da zapisano ne drži in da jih takrat ni bilo tam. Za nagrado sta dva fanta napredovala v skladiščnika. Točno tista dva, ki sta dala alibi. Poleg tega sem našel tudi zapiske, ki jih je naredil verjetno Njavro, ko so fantje istega leta, 1993, prisluškovali poslancem SNS v Operni kleti.

V čigavem arhivu ste to našli?

V Krkovičevem arhivu sem med drugim našel zapis prisluha pogovoru med Kopšetom, takratnim predsednikom odbora za obrambo in poslancem SNS, ter Zoranom Klemenčičem, sekretarjem tega odbora.

Ali veste kaj o prisluškovanju novinarjem?

Ne. Imam pa dokumenta, ki dokazujeta, da so v Morisu kupili kamero, monitor, videorekorder, objektiv ... To opremo so vgradili v kombi. Da je to res, so mi povedali v podjetju, ker so to naredili. Vse skupaj se namreč ni dalo zagnati, če v kombiju ni bilo dveh akumulatorjev. Njavro mi je kasneje rekel, da so kombi z opremo nabavili zato, ker so mislili, da bo kdo vlomil v skladišče. Zato so predenj postavili ta kombi, da bi videli, ali bo kdo vlomil.

Ko sem leta 1994 prišel v Moris, se mi je najprej zdelo zelo imenitno, ker so v tej enoti prednjačili pri varovanju. Imeli so vgrajene kamere za nadzor okolice poveljstva. Potem pa me je presenetilo, da so morisovci dali namestiti videonadzor tudi v klet, kjer je imela nekdanja policijska postaja zapor. Danes bi temu rekli prostor za pridržanje. Čemu vojski prostor za pridržanje v kleti? Ga je nameravala uporabljati? So morisovci v ta arest nameravali pripeljati Smolnikarja in še koga? Odgovora mi poveljujoči niso dali. Za prave odgovore sta bila pristojna mogoče dva ali trije poveljujoči častniki, a ti takrat niso bili več v specialni brigadi.

Lani, ko je Mladina pisala o vaji desanta na obrambno ministrstvo, ki je potekala dober mesec pred Depalo vasjo, je Janez Janša to najprej zanikal, potem pa je vse skupaj minimiziral, češ le zakaj bi napadali lastno ministrstvo. Kako je bilo s tem?

Ta vaja je bila in obstaja načrt zanjo. Tudi zapisnik. Fantje so mi povedali, da je šlo za vajo za primer, če bi bilo treba bodisi zavzeti ministrstvo za obrambo bodisi ga braniti. Kolona je šla v dveh smereh. Prek Kočevske in prek Dolenjske. Zbrali so se na Barju, kjer so desantirali in potem preleteli Murgle.

Vse to ste povedali tudi svojim nadrejenim in parlamentarni komisiji?

Z uradnimi zaznamki in obrazložitvami sem se obrnil na Miklavčiča. Vojska se je takrat odločila, da bo rešila stvar po svoje. Zgodila se je prerazporeditev. To je bilo vse. Zakaj niso nič storili, ne vem. Kacin je bil na začetku zelo zagnan, da se dogajanje v Kočevski Reki in trgovina z orožjem raziščeta, potem je kar nenadoma vse zastalo.

Govorite o trgovini z orožjem, ki naj bi potekala v Kočevski Reki? Kaj veste o tem?

Nisem bil neposredno zraven. Kasneje, ko sem bil v brigadi, pa sem se s fanti, ki so varovali, skladiščili in nalagali orožje, veliko pogovarjal. Zgodbe so različne. Recimo, ko smo se pogovarjali o plači, so mi rekli, da je bilo včasih fino, ker je bilo ogromno nadur. Da so nalagali, varovali, skladiščili orožje. Neki vojak mi je povedal, da je od septembra do decembra z nadurami zaslužil še eno plačo. Imam še danes zapisane nadure. Pokazal mi je beležnico: "1. 9. 1991 od 16. do 21. ure, nakladanje MIS in municije za Cimermana. Skladišče Travnik, bunker, orožje iz novega skladišča." Potem naprej: "2. 9. od 3.50 do 5.50: nakladanje zolj iz novega skladišča; 2. 9. od 22. do 01. ure zjutraj nakladanje orožje za Cimermana, Lovšin." Tako je imel zapisano. Desetega septembra je imel zapisano, da je Cimerman odpeljal 14 raket znamke strala in tri lanserje in še 300 ročnih bomb. Čez en teden je po 108 bomb prišel po Lovšinovem nalogu Ivan Šoštarič, 300 kosov pa so vzeli Zagrebčani. Osemnajstega novembra so iz novega skladišča Zagrebčanom izročili 470 avtomatskih pušk in 607.600 kosov streliva kalibra 7,62. V beležnico pa si je zapisal tudi številke tovornjakov in število zabojev, ki so jih naložili nanje: "LJ 365-074 s prikolico - 344, LJ 453-615 - 190, LJ 365-074 - 198, LJ 108-77 - 188, na prikolico 35." To ni bil osamljen primer, vendar se s temi fanti razen mene nikoli ni nihče posebej pogovarjal. Policija ni bila pripuščena oziroma je nastala Depala vas, znotraj vojske pa se z orožjem ni nihče ukvarjal, razen teh, ki so bili zelo visoko in so ga sami prodajali. Fantje iz Kočevske Reke so mi pripovedovali, da je bilo orožja včasih toliko, da so bili zabojniki zloženi drug na drugega. Še leta 1994 so bili razmetani po hostah.