Stavkovna budnica

Šest let mineva, odkar so delodajalci enostransko odstopili od podpisa kolektivne pogodbe. Zakaj ste s stavko zagrozili šele zdaj?

Na SNS sem prišel bolj po naključju, ker to sicer ni bilo moje področje. Izvolili so me na sindikatu novinarjev Gospodarskega vestnika, junija 2002 pa še na skupščini SNS. Šele po primopredaji poslov, ko je bilo treba narediti program dela, sem izvedel za znameniti zbornični odstop iz leta 1998. Sklical sem izvršni odbor SNS in zahteval, naj zahteva razlago od Združenja za tisk in medije. Temu bi sledil upravni spor na sodišču in danes bi imeli v rokah odločbo, da njihov podpis velja. Takrat smo imeli različne pravne razlage in izvršni odbor me je preglasoval z 10 : 1. Povedal sem jim, da je to tiščanje glave v pesek na obeh straneh in da bo do problema prišlo, ko bomo predlagali prenovo kolektivne pogodbe. Eno leto in pol smo pripravljali prenovo kolektivne pogodbe. Ko smo sprožili uradni postopek, pa smo dobili razlago, da za GZS veljavna kolektivna pogodba ne velja in da ni pravi pogajalski partner.

S kom se bo SNS sploh pogajal, glede na to, da so lastniki medijev različni?

Ker je članstvo v GZS obvezno, je v Združenju za tisk in medije 462 subjektov, ki izdajajo medije. Ti so organizirani še po strokovnih združenjih. Po statutu GZS je za sklepanje kolektivnih pogodb pristojen upravni odbor združenja, njegova predsednica je Rina Klinar.

Sindikati običajno najprej organizirajo opozorilno stavko, če delodajalci ne pristanejo na njihove zahteve, pa akcijo postopoma stopnjujejo. Vi pa ste zagrozili s stavko na dan parlamentarnih volitev. Zakaj ste se odločili takoj nastopiti z najmočnejšim orožjem?

Na slone ne moreš streljati z muharico. Zaradi ignorantskega in ponižujočega odnosa socialnega partnerja smo se odločili, da takoj predlagamo splošno stavko, ker ne bi bilo smiselno, da bi zavlačevali. Stvari se lahko hitro končajo, če je orožje močnejše.

Zakaj prav na dan volitev? Ste želeli s stavko na dan volitev novi oblasti pokazali, da ste kritični do starih elit?

Politične elite smo hoteli zadeti tam, kjer so najbolj občutljive: v kazanju samih sebe po volitvah. Volitve so odmeven dogodek in takrat je vsa pozornost širše javnosti, naših uporabnikov, usmerjena v medije.

Pri stavkah je zelo pomembno, da imajo stavkajoči podporo javnosti. Bi vas javnost podpirala tudi, če v nedeljo ne bi bilo povolilnih oddaj in če bi bile v ponedeljek naslovnice časopisov prazne?

Vedeti je treba, da ne gre za odnos do posameznih bralcev in poslušalcev, ampak za javnost, kot je pravno definirana, in za novinarjeve dolžnosti do javnosti. Tehtali smo med pravico javnosti do obveščenosti in med pravico novinarjev do njihovih pravic, do kolektivnega dogovarjanja. Obe sta zapisani v ustavi. Prvo smo minimirali, s tem, da bi dopustili objavo volilnih rezultatov.

Vendar mediji niso več zgolj prenašalci novic.

Res je, mediji tudi producirajo okolje. Ampak to niso take informacije, katerih neobjava bi ogrožala varnost in življenja posameznikov ali skupnosti. Če bi izgubili kolektivne pogodbe, bi pomembneje prikrajšali pravico javnosti do obveščenosti kot s tem, če bi objavljali zgolj volilne rezultate.

Kaj pa samostojni novinarji in honorarci, ki so v veliko težji situaciji od redno zaposlenih novinarjev?

V predlaganem besedilu nove kolektivne pogodbe smo zajeli vse novinarje, tudi samostojne, svobodnjake, honorarce. Podrobno smo opredelili njihov status. Že doslej so bili sicer zajeti v splošnem določilu veljavne pogodbe, vendar je bilo to določilo stalno kršeno. Lahko bi poklicali delovno inšpekcijo, vendar smo se raje odločili, da se gremo pogajat.

Kaj konkretno to pomeni denimo za honorarce?

Predlog nove kolektivne pogodbe jim prinaša izenačitev z redno zaposlenimi. Predlagali smo, da bi bile tarife tako visoke, da bi si lahko sami plačevali zavarovanje. Da bi dobivali nadomestila potnih stroškov.

Kljub podpori številnih domačih in tujih sindikatov je slišati, da naj bi Pergam umaknil podporo, če boste vztrajali zgolj pri zavzemanju za novinarje ....

Pa saj mi delamo uslugo Pergamu. Ostali bodo šli za novinarskimi plačami. Mislim, da je to pri Pergamu delodajalska zadeva. V začetku avgusta smo poslali delodajalski strani predlog za valorizacijo avgustovskih plač. Odgovorili so, da ta ni možna po pogodbi za poklicne novinarje, nato pa so vsem delodajalcem poslali elektronsko pošto, naj novinarje, ki imajo v pogodbah o zaposlitvi zapisano kolektivno pogodbo, izplačajo po Pergamovi pogodbi. To so kršitve pogodb o zaposlitvi. In zdaj bomo izkoristili vsa pravna sredstva. Delovno inšpekcijo bodo dobili tisti, ki doslej niso spoštovali poklicne pogodbe za poklicne novinarje. To sta Delo Revije in Radio Triglav.

Omenjate inšpekcijo. Kolikokrat ste jo že poklicali?

Nismo je še, ker nismo želeli škodovati novinarjem. Zdaj pa, ko smo napovedali stavko, je to storiti mačji kašelj.

Socialno pravično bi bilo, da bi bili novinarji po zakonu upravičeni do udeležbe pri delitvi dobička. Kaj je SNS storil v zvezi s tem?

Tudi to smo vključili v predlog kolektivne pogodbe. V predlogu je tudi zaščita avtorskih pravic, ki je v primeru novinarjev, ki niso redno zaposleni, še toliko pomembnejša.

Koliko članov ima SNS?

V SNS je okoli 40 odstotkov registriranih novinarjev, to je 620, 630 redno zaposlenih. Imamo tudi okoli 100 članov iz vrst samostojnih novinarjev, svobodnjakov in honorarcev.

Zakaj se v sindikat ne včlani več novinarjev?

Zato, ker je sindikat spal. Kaj naj rečem? Ni bil aktiven. Napoved stavke je stvari toliko premaknila, da smo šli zdaj na medije, ki nimajo sindikatov, da bi jim omogočili, da se izrečejo o stavki na enak način kot naši člani. Navsezadnje se naši člani borijo tudi za pravice nečlanov.

povezava