Ohranimo pamet!

Mihael Jarc, borec za čisto pitno vodo, ki ga je opazilo tudi poročilo o verski svobodi ameriškega State Departmenta, si je za tokratne volitve izbral Slovensko ljudsko stranko. Na evropskih je namreč kandidiral na listi Stranke slovenskega naroda, tokrat pa se je raje razglasil za simpatizerja ljudske stranke. Mimogrede, Jarc ni samo simpatizer, njegov stari oče Evgen Jarc je bil poslanec slovenske ljudske stranke, ki naj bi bila predhodnica stranke bratov Podobnik, v avstro-ogrskem parlamentu. Da bi bil Mihael Jarec prepoznaven, a hkrati enak svojim političnim kolegom, je na predvolilnem plakatu spremenil ljudsko geslo. Namesto strankinega previdnega poziva "ohranimo Slovenijo" je grozeče zapisal "obranimo Slovenijo". In ker je kandidat želel, da bi se poziv dotaknil tudi površnega volivca, je zraven dodal še prečrtan simbol džamije. Jarc je namreč ravno tisti politik, ki je v Ljubljani zaslovel zaradi zbiranja podpisov, s katerimi naj bi dosegli razpis referenduma o graditvi džamije. Kandidat za državnozborskega poslanca svojih namenov ne skriva. "S plakatom nagovarjam 12.000 Ljubljančanov, ki so podpisali zahtevo po referendumu in katerih voljo je kasneje povozilo ustavno sodišče. Seveda sem prečrtano džamijo dodal s političnimi nameni. Ali naj grem raje v kot in se jokam?!" Prečrtana džamija, pa čeprav je njena kupola malo previsoka, minaret pa prenizek, je očitna izraba verskih simbolov v politične namene. Matjaž Hanžek je recimo dejal, da bi se v Sloveniji enkrat morali vprašati, "do kod je dovoljena ta svoboda širjenja nestrpnosti med politiki oziroma kdaj bi lahko pravosodni organi reagirali na politične izjave o nestrpnosti". Jarc je seveda drugačnega mnenja: "Ne gre za verski simbol, to je arhitekturni simbol, gre za nasilje vere nad arhitekturo, kjer je v ozadju naftni denar."

A kljub politični propagandi si je Jarc čez nekaj dni navidezno premisli. V začetku tedna so podobo prečrtane džamije začeli prekrivati beli listi papirja z napisom "cenzura". Zdelo se je, kot da bi kdo hotel cenzurirati politikovo misel. A popravke je na plakate lepila Jarčeva ekipa, pravi razlog pa naj bi bile grožnje, ki naj bi bile namenjene kandidatovi družini. Zato so podobo prečrtane džamije prekrili. "Sam sebe sem malo cenzuriral, ubil sem dve muhi na en mah, malo provokacije in malo zavarovanja."

Zanimivo je, da se z Jarčevo potezo v strankini centralni strinjajo, čeprav se je njihov kandidat za prečrtano džamijo odločil sam. Po njihovem prečrtan simbol ne spodbuja verske nestrpnosti. "V demokratičnih državah je razprava o vseh vprašanjih legitimna; tudi o vprašanju džamije in njene lokacije. Na vprašanje postavljanja džamije je treba gledati v luči političnega središča, ki bi se z gradnjo predlaganega objekta vzpostavilo." SLS opozarja na knjigo Ahmeda Pašiča, kjer naj bi bil avtor večkrat poudaril, da islam ni le vera, ampak način življenja, ki obsega tudi politiko. Ali bi se stranki zdelo primerno, če bi bila na kakšnem drugem plakatu kakšnega drugega kandidata prečrtana podoba katoliške cerkve? "V SLS tega ne moremo preprečiti, bi pa se na tako gesto vsebinsko odzvali. Katoliška cerkev je namreč tradicionalno zraščena s slovenskim narodom, kulturo in naravnim okoljem. Arhitekturno gledano krščanske cerkve niso neskladne s tradicionalno podobo, ampak jo večinoma kulturno, umetniško in duhovno nadgrajujejo." Prečrtane džamije torej ja, prečrtane katoliške cerkve pa ne.

Zgodba o SLS, Jarcu in prečrtani džamiji ima še eno zanimivo podrobnost. Kandidat na listi SLS in ljubljanski mestni svetnik iz iste stranke je tudi Drago Čepar, ki opravlja službo direktorja urada za verske skupnosti, torej urada, ki naj bi bil na državni ravni pristojen za ugotavljanje položaja verskih skupnosti v Sloveniji. Spomladi, ko so se v Ljubljani zbirali podpisi proti džamiji, se urad ni odzval. Podobno je tudi danes. Direktor in kandidat brambovske stranke sicer priznava, da so verski objekti ena od osnovnih človekovih pravic, a podrobno izdelanega mnenja o ljubljanski džamiji nima. In prečrtani simbol? Čeprav Čepar kandidira za isto stranko kot Jarc, je Jarčev plakat prvič videl v Mladini. "Kandidiram na Krasu, z delom v ljubljanskem odboru nisem seznanjen." Ali se mu kot direktorju urada za verske skupnosti uporaba verskih simbolov v politične namene zdi pravilna? "Ne vem, ali je to prav ali ne. Kot uradnik delam stvari, ki so v pristojnosti urada, in jih skušam peljati tako, da vodijo k sožitju." Kaj pa pravi na nekatera mnenja, da si direktor urada za verske skupnosti pač ne more dovoliti, da kandidira na listi stranke, ki za svojo politično kampanjo uporablja prečrtane verske simbole in s tem posredno širi ali izrablja versko nestrpnost? Da bi moral torej zaradi kompanije z Jarcem nepreklicno odstopiti? "To je pretirano. Naj kdo ugotovi, ali je kaj narobe. Naj se to naredi z za to primernim postopkom. Za zdaj ne vemo, kaj je, kakšna je situacija, ali je to dovoljeno ali ne." Drago Čepar v ljubljanskem mestnem svetu kot predstavnik SLS letos niti enkrat ni glasoval o ljubljanski džamiji. Ali ga na sejah ni bilo ali pa ni prijavil svoje prisotnosti in ni oddal glasu.

Jarc in SLS v svojem zagovoru prečrtane džamije opozarjata na naslovnico 33. številke Mladine iz leta 2002. Tudi na njej je podoba prečrtanega islamskega verskega objekta. Očitno pa pozabljata, da je članek v Mladini opozarjal na to, da so muslimani v Sloveniji drugorazredni državljani, SLS in njena druščina pa se za to drugorazrednost zavzemata.