Stavka za standarde

Novinarska stavka je mimo. Ni sicer odpovedana, je pa od torka zvečer začasno prekinjena. Člani Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) in Združenja za tisk in medije, ki deluje pri Gospodarski zbornici (GZS), so v četrtek prvič sedli za skupno pogajalsko mizo, čeprav pogajanj formalno še niso začeli.

O čem natančno so govorili, ni znano. Sindikalisti in delodajalci so namreč po pogovorih povedali, da o vsebini pogovorov ne bodo javno govorili. Pa čeprav bi javnost glede na to, da je bila minuli teden bistveno bolj izčrpno informirana o novinarski stavki kot o volitvah, gotovo tudi zanimalo, o čem je tekla beseda. Že zato, ker se marsikdo še vedno sprašuje, kaj je sploh prineslo najmočnejše orožje, po katerem se je odločil poseči novinarski sindikat - tridnevna novinarska stavka, ki se je v večini večjih medijev in radijskih postaj začela na dan parlamentarnih volitev.

Dva dni pred volitvami, v petek popoldne, so mnogi, tudi člani novinarskega sindikata, pričakovali, da do novinarske stavke ne bo prišlo. Tisto dopoldne je namreč Združenje za tisk in medije, ki ga vodi Rina Klinar in ki je dotlej odklanjalo pogajanja z novinarji, jasno povedalo, da je pripravljeno na pogovor z novinarji. Pred tem je združenje tri mesece zatrjevalo, da ne more biti več sogovornik za pogajanja - ker je leta 1998 enostransko odstopilo od podpisa kolektivne pogodbe. Marsikoga je sicer presenetilo, da je novinarski sindikat na problem umika podpisa javno opozoril šele letos, torej šest let pozneje. A čeprav pozno, je sindikat na problem opozoril. In delodajalci so torej v petek tudi končno rekli, da so se pripravljeni pogovarjati. Predlagali so 7. oktober.

Sindikat je v petek zvečer kljub temu razglasil stavko. Odločitev je obrazložil s tem, da se združenje ni pripravljeno pogajati o njegovih zahtevah. Ali se je stališče GZS od petkovega dopoldneva do večera torej spremenilo? Predsednik SNS Iztok Jurančič pravi: "V petek je Združenje za tisk in medije najprej sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so povedali, da so se pripravljeni pogajati. Uradnega sporočila nismo dobili do 17. ure. Takoj smo ga obravnavali in še pred 19. uro združenju poslali predlog, da se strinjamo in odstopamo od drugih dveh zahtev, vendar pa se želimo pogajati o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe, ne pa o novi pogodbi, kot je predlagalo Združenje za tisk in medije. Ker ni bilo partnerja, s katerim bi lahko zadeve dokončno uskladili - eden je šel v bolnico, drugi na vikend - smo morali napovedati stavko."

Za kaj natančno gre? Sindikat je ves čas vztrajal pri tem, da se želi z delodajalci pogajati o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Delodajalci pa so ves čas (natančneje, odkar so privolili v pogajanja) vztrajali pri tem, da so pripravljeni začeti zgolj pogajanja o novi kolektivni pogodbi. V čem je razlika? Če bi se sindikat odpovedal stari pogodbi, bi se novinarji odpovedali minimalnim standardom, ki jih ta določa. Odpovedali pa bi se tudi možnosti, da bi od tistih delodajalcev, ki novinarjev doslej niso plačevali v skladu s sedanjo pogodbo, terjali odškodninske zahtevke. Zaradi tega prepada med sindikatom in Združenjem je torej sploh prišlo do novinarskega štrajka. Stavka je trajala tri dni. Vendar pa sta imela pogajalca, ko sta se končno usedla za isto mizo, še vedno nasprotni stališči. Sindikat je še vedno želel pogajanja o prenovljeni pogodbi, delodajalci pa o novi.

Na GZS pravijo, da svojih stališč niso spreminjali in da so ostala ista kot v petek, ko sta novinarjem pisala Klinarjeva in zvečer tudi predsednik GZS Jožko Čuk. "Od petka, ko je svoje pismo sindikatu novinarjev poslal predsednik GZS Jožko Čuk, do torkove zadnje ponudbe Združenje za tisk in medije ni spreminjalo svoje ponudbe," trdi tiskovni predstavnik GZS Robert Peklaj. Čeprav drži, da je GZS vseskozi vztrajala in še vztraja pri pogajanjih o novi kolektivni pogodbi za novinarje, pa je GZS v torkovem odgovoru vendarle postregla z nekim novim, a zelo pomembnim detajlom. Omenili so namreč staro kolektivno pogodbo. GZS je zapisala, da pogajanja o novi kolektivni pogodbi ne morejo preprečiti veljavnosti stare pogodbe.

Na GZS kljub temu še vedno trdijo, da je bila "stavka nepotrebna in da bi se stavki ter veliki škodi lahko izognili, če bi sindikat že takoj prisluhnil našim argumentom in takoj začel s pogajanji". Stavkajočim novinarjem pa očitajo tudi piarovski pristop k posredovanju informacij. "Menimo, da so novinarji v času stavke kršili tako zakon o medijih kot svojo novinarsko etiko ter kodeks, saj niso poskrbeli za objektivno obveščanje javnosti in so si s prikrajanjem, vrednostnim ocenjevanjem ali celo ignoriranjem stališč nasprotne strani prisvojili nekatere medije javnega obveščanja za dosego svojih ciljev. Kot primer takšnega obveščanja je bila objava sporočila stavkovnega odbora v Poročilih na 1. programu TV Slovenija 4. oktobra ob 19.00, kjer so izjavili: '... Zaradi trdovratnega vztrajanja vodstva Gospodarske zbornice pri zavračanju kakršnega koli dialoga z novinarji o njihovih zahtevah ...'"

Novinarski sindikat je za zdaj zadovoljen. Podpredsednik Rajko Gerič je izjavil, da tokrat niso zmagali, vendar bodo zmagali na pogajanjih z delodajalci. Sindikat je kot glavni dosežek stavke izpostavil dejstvo, da je GZS priznala, da je pogajalec na strani delodajalcev in da se bodo začela pogajanja o nacionalni kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Dve pogajalski zgodbi pa sta še odprti. Zgodba o avgustovski valorizaciji in umiku podpisa Združenja za tisk in medije iz leta 1998.

Kako pa v sindikatu gledajo na kritike s strani občinstva in podporo s strani politike? Predsednik SNS Jurančič pravi, da meritve o številu kritikov prepušča javnomnenjskim raziskavam. Predsednik Grega Repovž Društva novinarjev Slovenije, ki je pri stavki podprlo sindikat, pa pravi "Če stavkaš interesno, običajno stavkaš za preživetje. Novinarji nismo stavkali za minimalno preživetje, ampak za ohranitev standardov, saj bi se v nasprotnem primeru ti standardi zniževali. Namen stavke je bil dolgoročno z ekonomskega vidika zaščititi branžo. Gre za novo fazo v smislu sindikalnega boja, ko sindikalnega boja ne uporabiš le takrat, ko gre za plače. Sicer pa je bila stavka nujna, saj je GZS sicer res pošiljala sporočila, da se je pripravljena pogovarjati. A to ne pomeni nič, saj niso direktno odstopili od svojih stališč. Delali so le drobne popravke."