Gospodarske tarče

Volilna zmaga desnice obeta tektonske kadrovske premike

© Mladina

Lastnina je moč, in ta, ki jo je LDS na letošnjo prvo oktobrsko nedeljo prepustila desnici, je izjemna. Med prvimi tarčami "desnega prevzema" bosta prav gotovo Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki upravlja 260 milijard tolarjev premoženja, in Slovenska odškodninska družba, upravljavka 154 milijard tolarjev. Obe paradržavni blagajni sta namreč ključ do največjih in najpomembnejših slovenskih podjetij - vitalnih delov slovenskega gospodarstva.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

© Mladina

Lastnina je moč, in ta, ki jo je LDS na letošnjo prvo oktobrsko nedeljo prepustila desnici, je izjemna. Med prvimi tarčami "desnega prevzema" bosta prav gotovo Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki upravlja 260 milijard tolarjev premoženja, in Slovenska odškodninska družba, upravljavka 154 milijard tolarjev. Obe paradržavni blagajni sta namreč ključ do največjih in najpomembnejših slovenskih podjetij - vitalnih delov slovenskega gospodarstva.

Med prvimi kandidati za slovo sta prvi mož Kada Borut Jamnik in prvak Soda Igor Kušar, ki tako ali tako odhaja v Zavarovalnico Triglav (tam bo po menjavi oblasti sicer na enako majavem stolu). Da Janševa vlada za ključarja obeh milijardnih trezorjev ne bi postavila dveh izmed svojih najzanesljivejših in najbolj lojalnih ljudi, resnično ni verjetno, mednje pa - ne glede na dosedanjo strokovnost ali uspešnost poslovanja - prav gotovo ne sodijo tisti, ki jim je najbolj zaupala LDS. Borut Jamnik morebitne zamenjave ne želi komentirati, pravi pa, da Kad posluje dobro in da bo predstavnik lastnika hitro uvidel, da družba ni privatizacijski agent, pač pa klasični finančni posrednik. Kar zadeva Kad, zagotovo ni nepomembno, da mandati njegovih organov (skupščina, nadzorni svet) prenehajo na začetku prihodnjega leta. Upravi (Borut Jamnik, Helena Bešter, Tomaž Kuntarič) se sicer iztečejo šele čez štiri leta, odpravnine po njihovih individualnih pogodbah pa naj bi znašale po 10 milijonov tolarjev bruto na glavo.

Na vrhu Soda bo vsekakor kmalu novo ime, saj se zdajšnji prvak Igor Kušar poslavlja. "Da grem iz Soda, sem se odločil že julija letos, zato menim, da ni primerno komentirati prihodnjih potez vlade glede novega direktorja. Ta hip se pripravljam na zaslišanje v Agenciji za zavarovalni nadzor za pridobitev dovoljenja za člana uprave in ne razmišljam o nobenih drugih izzivih. Vsekakor pa članstva v upravi katerekoli zavarovalnice ne štejem za politično funkcijo," pravi Kušar in dodaja, da Sod z odpravnino ob njegovem odhodu ne bo imel nobenih stroškov, saj namerava z dnem pridobitve licence AZN dati odpoved in zaprositi za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Njegova prihodnost po spremembi oblasti sicer tudi v Zavarovalnici Triglav ni nič bolj gotova.

Poleg obeh paradržavnih skladov - vsaj če sklepamo na podlagi podatkov kadrovske službe še sedanje vlade o kadrovskih menjavah v času vlade Andreja Bajuka (z izjemno prednostjo vodijo gospodarske družbe - v dobrega pol leta je bilo takrat zamenjanih 12 direktorjev in 117 članov nadzornih svetov najpomembnejših podjetij) - znajo biti najmanj enako zanimive "prevzemne tarče" podjetja v večinski lasti države, sledile pa bodo seveda tudi zamenjave prvih mož teh podjetij. Poglejmo ključna: Elektro Slovenija (Vekoslav Korošec), Pošta Slovenije (Alfonz Podgorelec), Slovenske železnice (Blaž Miklavčič), Holding Slovenske elektrarne (Drago Fabijan), DDC (Metod Di Batista), Dars (Janez Božič) - vsi v stoodstotni državni lasti, pa Slovenska izvozna družba (Marko Plahuta), NKBM (Črtomir Mesarič), regionalna elektropodjetja, TE Trbovlje (Marko Agrež) - lastniški delež države je od 75 do 100 odstotkov. In naprej: Slovenske železarne (Tibor Šimonka), Telekom Slovenije (Libor Vončina), Poštna banka Slovenije (Viktor Lenče), Luka Koper (Bruno Korelič), Aerodrom Ljubljana (Vinko Može) - z od 50- do 75-odstotnim lastništvom države. Država ima skoraj 65-odstotni lastniški delež tudi v Termoelektrarni-toplarni Ljubljana (Aleksander Mervar), katere usoda (nameravana menjava deležev TE-TOL in Geoplina med državo in konzorcijem Gorenja in Istrabenza) bi po zamenjavi oblasti lahko bila zelo negotova.

Med prvimi kandidati za slovo je skoraj zanesljivo direktor Elesa Vekoslav Korošec, ki je prepričan, da bi bile kadrovske zamenjave na vrhu Elesa lahko zelo občutljive zaradi pomembnosti te gospodarske javne službe in njene vpetosti v mednarodno okolje, omenja tudi odlične poslovne uspehe in dosežene cilje v zadnjih letih. Če bo nova vlada na stvari gledala tako kot Bajukova, bo zanesljivo zamenjan, še pravi. "Z gospodom Tuerkom bi pa res težko delal," odgovarja na vprašanje o sodelovanju s svojim najverjetnejšim naslednikom. Kandidat SDS Vitoslav Tuerk pa je "vladni strukturi vsekakor pripravljen pomagati v strokovnem smislu, če bo to Eles (ki ga zaradi politike zdajšnjega vodstva za milijarde tožijo tuja podjetja, vse spore s Tuerkom pa naj bi bil praktično izgubil), toliko bolje, če bo kaj drugega, pa tudi ne bom imel nič proti".

Pompozno odprtje viadukta pri Črnem Kalu o uspešnosti avtocestnega programa, predvsem pa o smotrni porabi sredstev zanj ni prepričalo niti (nekdanjih) volilcev LDS, kaj šele opozicijo. Res je, da za programom stojijo višje sile, kot je Dars, že zaradi milijard, s katerimi ta razpolaga, in vseh povezanih poslov in podjetij (omeniti velja vsaj SCT pod vodstvom Ivana Zidarja) pa bo za prvo mesto zanesljivo vladalo veliko zanimanje. No, dosedanjega prvega moža Darsa Janeza Božiča bo, tako kot verjetno še katerega drugega prvaka za novo oblast zanimivih podjetij, morda razrešitve "rešilo" to, da bo nova oblast ob obilici drugega dela pustila, da se bodo takšna vprašanja rešila po naravni poti - mandat se Božiču izteče konec prihodnjega leta.

Če ne bi doživeli vsaj nekaterih kadrovskih sprememb v tradicionalni politični trdnjavi, Telekomu Slovenije, katerega uprava imenuje direktorja Siola, nadzorni svet pa direktorja Mobitela, bi bili resnično presenečeni. Čeprav je predsednik uprave Telekoma Libor Vončina prepričan, da "delo in rezultati sedanjega vodstva potrjujejo, da gre za ekipo, ki uspešno izvaja strategijo razvoja Telekoma Slovenije. Glede na svoje osebne in strokovne izkušnje iz tujine ter izkušnje s primerljivimi podjetji v razvitih državah zamenjave ne pričakujem." Kolikšne bi bile morebitne odpravnine prvaka Telekoma in direktorjev obeh hčerk v stoodstotni lasti Telekoma Tomaža Berginca in Antona Majzlja, bo morda postalo javno šele, ko bodo zamenjave res izpeljane, saj podatkov zdajšnje vodstvo noče razkriti, ker naj bi bili zaupne in osebne narave. Tako rekoč zanesljivo pa je, da Marko Pogorevc ne bo ostal "pri Mobitelovem šefu varnosti" - čeprav si ga mnogi vendarle lažje predstavljajo v bolj "represivni" vlogi (minister za notranje zadeve, direktor policije) kot na čelu katerega od komunikacijskih gigantov.

Najbolj gladka bi bila menjava lahko v Novi KBM (v 90-odstotni državni lasti), saj naj bi njen direktor Črtomir Mesarič tako ali tako razmišljal o upokojitvi. Iz NKBM so sporočili le, da je predsednik uprave funkcijo prevzel septembra 2002 in da nikoli ni bil član stranke LDS in prav tako ni nikoli kandidiral zanjo.

Večinski delež države (tudi prek NKBM) in s tem odprto pot do kadrovskih menjav ima vlada tudi pri Poštni banki Slovenije. Zdaj jo vodi Viktor Lenče, ki pravi, da bodo "odločali lastniki in njihovi predstavniki, in če bodo ti drugi, lahko presodijo tudi drugače". Njegova odpravnina bi ob morebitni razrešitvi znašala šest plač.

Nekoliko bolj ovinkasta bi znala biti pot do Nove LB, v kateri je država skupaj s Kadom in Sodom, kar se lastništva tiče, malo pod polovico. Marjanu Kramarju to sicer še ne zagotavlja trdnosti stolčka, saj je desnih ali desnici naklonjenih adutov, ki jih banke in finance nasploh po menjavi oblasti zelo zanimajo, veliko. Poleg Andreja Bajuka (ta bo zagotovo segel višje od vodenja banke) vsekakor ne gre zanemariti Franceta Arharja, čeprav je ta prepričan, da je kandidatov za finančno področje toliko, da se nanj morda niti spomnili ne bodo. "Ve se, kako sem zapisan, ne vem pa, kako sem pri njih," pravi Arhar. Če pa se bodo spomnili nanj, bi ga poleg finančnega ali gospodarskega resorja, tudi na ministrskem položaju, zanimal še promet.

O največji zavarovalnici (nova vlada "je v njej" s 85 odstotki prek Kada in Soda) tako rekoč ni dvoma - možnosti nekdanjega kandidata LDS Jožeta Leniča, da obdrži položaj predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, so verjetno enake ničli, v nič kaj zavidanja vrednem položaju pa po skorajšnjem odhodu iz Soda ne bo niti njegov bodoči kolega Igor Kušar. Kot pravi Lenič, bo na podlagi rezultatov o potrebnosti zamenjave odločil nadzorni svet zavarovalnice, višine morebitne odpravnine pa ni hotel razkriti. Pozavarovalnica Sava (dosedanji predsednik Dušan Čeč je pravkar začel nov mandat) je v 99,9-odstotni lasti Soda, Zavarovalnica Maribor pa v večinski lasti Pozavarovalnice Sava in NKBM. Če stvari z vključitvijo družbe KD Group na čelu z Matjažem Gantarjem (kljub njeni zapriseženi nepolitičnosti, na katero so nas posebej opozorili) pogledamo nekoliko širše, LDS v zavarovalništvu pravzaprav nima več kaj dosti upati; Zavarovalnica Slovenica je v 99,06-odstotni, Zavarovalnica Adriatic pa v 51,19-odstotni lasti družbe KD Group. In ko smo že pri družbi KD Group - če bi se zgodilo, da ji direktor Mercatorja (KD Group je 12,37-odstotni lastnik najboljšega soseda) ne bi bil več pogodu in bi enako menilo tudi morebitno novo vodstvo Kada in Soda, bi se lahko zgodilo, da bi moral novo službo iskati celo Zoran Janković. Edino, kar ima sam pripomniti glede tega, pa je: "Predlagam, da za odgovore prosite gospoda Bohoriča, predsednika nadzornega sveta v Mercatorju."

Nova oblast bo (tudi s pomočjo Kada in Soda) imela zelo velik vpliv v Luki Koper. "O moji morebitni zamenjavi bo odločal nadzorni svet delniške družbe. Verjetno je, da bo na naslednji skupščini prišlo do sprememb v njem. Kaj bo sledilo, je težko napovedati. Vsekakor bom spoštoval odločitev nadzornega sveta. Moja odpravnina je odvisna od tega, ali bo spoštovana konkurenčna klavzula, in od moje odločitve, ali se bom upokojil," pravi glavni direktor Bruno Korelič.

Še lažjo pot do novega vodstva bi nova vlada, če bi to hotela, imela v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), saj je ta v stoodstotni državni lasti. Njegov generalni direktor Drago Fabijan na vprašanje, kako verjetno se mu zdi, da ga bodo zamenjali, odgovarja: "V tem trenutku se s tem vprašanjem ne ukvarjam, pač pa so vsa moja prizadevanja, prav tako prizadevanja ekipe HSE-ja, usmerjena v zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo v tem in prihodnjem letu ter v nove strateške projekte, ki takšno oskrbo zagotavljajo tudi na dolgi rok." Če bi se lastnik odločil za predčasno prekinitev pogodbe s Fabijanom, bi njegova odpravnina znašala šest plač.

Glede (nikakršnih) ovir na poti do kadrovskih menjav enako kot za HSE velja za Holding Slovenske železnice (v stoodstotni lasti države). "Lastnik lahko s svojimi mehanizmi kadarkoli in iz kakršnihkoli razlogov prekine pogodbo o zaposlitvi z generalnim direktorjem. Sam se torej s tem ne ukvarjam, saj to ni v moji pristojnosti. V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da mi ob razrešitvi iz nekrivdnih razlogov, skladno z merili, pripadajo tri zadnje plače, vendar se bom tej ugodnosti zagotovo odpovedal in denarja ob morebitni razrešitvi ne bom zahteval," obljublja direktor Blaž Miklavčič. Prav tako je v celoti v državni lasti Pošta Slovenije. "Na mesto generalnega direktorja Pošte Slovenije sem bil imenovan za obdobje štirih let. Moj mandat se izteče maja 2005. O morebitni zamenjavi bo odločal nadzorni svet Pošte Slovenije v novi sestavi. V skladu s pogodbo o zaposlitvi mi pripada odpravnina v višini šestih mesečnih plač," pravi njen prvi mož Alfonz Podgorelec.

"Pozitivno poslovanje in uspešno prestrukturiranje Slovenskih železarn, ki jim država že od leta 1998 ni dodelila nobene denarne pomoči in od leta 2001 tudi nobene posredne oblike pomoči, potrjuje dobro delo sedanjega vodstva, kar je razvidno tudi iz sklepov nadzornega sveta. Vodstvo Slovenskih železarn bo še naprej uresničevalo poslovne načrte, ki predvidevajo nadaljnjo stabilno rast poslovanja in krepitev sedanjih tržnih deležev zlasti na trgu visoko specializiranih jeklarskih proizvodov, kar je skladno s strateško usmeritvijo družbe," sporočajo iz Slovenskih železarn, katerih uprava morebitnih sprememb v vodstvu ne more komentirati, ker to ni v njeni pristojnosti. Res je, da so železarne v večinski lasti države, to se kaže tudi v sestavi članov nadzornega sveta, vendar ne sodijo v sklop podjetij, ki se financirajo iz državnega proračuna. Ker gre za gospodarsko družbo, ki svoje prihodke realizira na svetovnih, tujih trgih in za katero veljajo zakon o gospodarskih družbah in pravna pravila o ravnanju gospodarskih družb, bi se po besedah predsednika uprave Tiborja Šimonke to moralo pokazati tudi v odločitvah glede morebitnega predčasnega odpoklica uprave.

Zanimivih podjetij, ki niso tako opazna na prvi pogled (večinska last države), pač pa šele na drugega (z večinskim lastniškim deležem Kada in Soda), je še kar nekaj in v vsakem od njih bo nova vlada brez večjih težav postavila vodstvo po svoji volji. Takšne so denimo igralnice. Večinski lastnik Casinoja Bled (Marjan Tomažič) je s 75,4 odstotka Sod, v drugih casinojih pa ima po približno 20-odstotni lastniški delež. Če k temu dodamo še delež Kada (do teh podatkov uradno ni mogoče priti, saj so javnosti dostopni le podatki o 20 po vrednosti največjih naložbah), pa postane jasno, da ima nova vlada odprte poti do vseh kadrovskih rulet, saj imata oba paradržavna sklada skupaj tudi v Casinojih Ljubljana (Aleš Peklenik), Bled in Portorož (Goran Bizjak) od 70- do 80-odstotni delež, v Mariboru (Irena Lesjak) sta tik pod polovico, v Hitu Nova Gorica (Branko Tomažič) pa je njun lastniški delež 33,3-odstoten. In če sklepamo po zadnjem sporu med krupjejem Miranom Lipovcem in upravo zaradi po njegovem popolne prevlade LDS, novo vodstvo lahko zanesljivo pričakujemo vsaj v Portorožu. V 75-odstotni lasti Kada in Soda je tudi Adria Airways - morda bo prav nova oblast naredila konec že tradicionalno konfliktnim interesom njenega direktorja Branka Lučovnika in Vinka Možeta, direktorja Aerodroma Ljubljana (ta je prav tako v večinski državni lasti) in za nove dvoboje nastavila nov dvojec. "Upravo družbe lahko imenuje ali odpokliče nadzorni svet, nezaupnico pa ji lahko izreče tudi skupščina družbe. Komentiranje zamenjave, mandat mi sicer poteče leta 2007, se mi v tem trenutku zdi še preuranjeno," je prepričan direktor Aerodroma Ljubljana Vinko Može, dodaja pa, da je Aerodrom delniška družba, katere delnice kotirajo na borzi in ki dobro in transparentno posluje ter pri tem dosega oziroma celo presega pričakovanja svojih lastnikov.

Nova oblast bo svoje pozicije (prek lastništva Kada in Soda in s tem njunih predstavnikov v nadzornih svetih) vsekakor močno okrepila v še številnih pomembnih podjetjih, tudi v tradicionalnih trdnjavah stare oblasti, kakršna je denimo Istrabenz na čelu z Igorjem Bavčarjem. Poglejmo: oba paradržavna sklada (sama ali skupaj) imata od 20- in 30-odstotni lastniški delež v Krki, Mercatorju, Savi, Petrolu, Merkurju, Istrabenzu, Heliosu, Termah Čatež, Lesnini in nekaj manj v Gorenju, Delu, Drogi, Kolinski, bistveno več pa v zreškem Uniorju, Cinkarni Celje, Iskri ...

Ključ do vseh morebitnih kadrovskih zamenjav, za katere bo nedvomno množično poskrbela nova vlada, bodo seveda nadzorni sveti. Nadzorniške menjave v številnih podjetjih bodo zagotovo obsežne in temeljite. Janša je v času vladavine LDS in njene koalicije opozarjal na tesno prepletene nadzorniško-vodstvene mreže, katerih naglavni greh naj bi bila politična lojalnost pred strokovnostjo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je takšna prepletenost deloma logična - ne nazadnje zaradi tesne lastniške povezanosti najpomembnejših slovenskih podjetij in "narave" obeh paradržavnih skladov. Vsekakor so najverjetnejše tarče za zamenjavo: Borut Jamnik (šef Kada), ki je član nadzornih svetov Krke, Luke Koper, NLB, Lesnine, Žita, pa prvak Soda Igor Kušar, ki je član nadzornih svetov Gorenja, Merkurja, NLB, ob vročih portoroških dogodkih bo zanimiva tudi usoda Gorana Bizjaka (Casino Portorož), sicer člana nadzornih svetov Save in Zavarovalnice Triglav, član njenega nadzornega sveta je denimo tudi Mobitelov prvak Anton Majzelj (zraven pa še član nadzornega sveta Elesa), Jamnikov kolega v Kadu Tomaž Kuntarič je član nadzornih svetov Gorenja in Save, Dela in Kolinske, Helena Bešter (prav tako Kad), je članica nadzornih svetov Zavarovalnice Triglav in Heliosa, katerega prvi mož, Uroš Slavinec, je v nadzornih svetih Petrola in NLB, prvak novogoriškega Hita Branko Tomažič je v nadzornih svetih Zavarovalnice Triglav in Mercatorja, Zvone Ivanušič iz Pozavarovalnice Sava (v lasti Soda) je v nadzornih svetih Darsa in NLB ...