7. 11. 2004 | Mladina 44 | Politika
Dobri človek izpod Šmarne gore
Zakaj je Alojz Uran postal novi ljubljanski nadškof?
Alojz Uran kot zborovodja ob odhodu papeža Janeza Pavla2. z mariborskega letališča
© Denis Sarkić
"Presenečenje!" se je šušljalo po hodnikih škofovskega dvorca, ko se je začela nekaj minut pred dvanajsto v največjo sobano sedeža ljubljanske nadškofije stekati množica ljudi. "Presenečenje!" so sušljali tisti, ki so sodili med najbolje obveščene, in se grizli v jezik, da skrivnosti ne bi razodeli pred trenutkom, ko jo bo sporočil apostolski nuncij Santos Abril y Castello. "Presenečenje!" je bila edina beseda, ki jo je nekdo od posvečenih v skrivnost izustil, ko je profesor teološke fakultete, znan po ostrem peresu, radovedno poizvedoval o novem ljubljanskem nadškofu in ob tem pripomnil, da bo raje sedel, ker ga lahko ob razglasitvi udari kap. Potem je v žepu mojega reporterskega suknjiča nekaj zavibriralo. Telefon. SMS. In na sporočilu je pisalo: "Alojz Uran". Sporoča Mateja Hrastar. Zadoneli so zvonovi. In kar zvonili so. Potem so se vrata, skozi katera naj bi prišla novica, odprla. Kdo prihaja? "Ste to vi?" so fotografi začudeno gledali proti neznanemu obrazu. Ne. Bil je eden od uslužbencev nadškofije. Ko so se vrata drugič odprla, je skozi vrata stopil apostolski nuncij in za njim Alojz Uran, obsijan z nenavadnim spokojnim nasmeškom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
