28. 11. 2004 | Mladina 47 | Politika
Znanje za izbrane
Državni uradi svoje uslužbence množično pošiljajo v jezikovne tečaje, podjetja pa delavcev ne izobražujejo, ker se jim zaradi davčne zakonodaje to ne splača
© Tomo Lavrič
Vlada in poslanci državnega zbora radi poudarjajo, da razvoj Slovenije temelji na učeči se družbi. Pričakovali bi torej, da nam bodo čim bolj olajšali pot do dodatnega izobraževanja. Na primer, da nam bodo olajšali pot do znanja tujih jezikov, brez katerih v globalnem svetu enostavno ni več mogoče konkurirati. A praksa kaže, da je učenje tujih jezikov privilegij, rezerviran za delavce v državnih in občinskih uradih, ne pa tudi za delavce v podjetjih. Državna in občinske uprave imajo v svojih proračunih sredstva, ki so posebej rezervirana za to, da z njimi zaposlenim omogočajo učenje tujih jezikov. Rezervirana sredstva niso majhna. Mestna uprava občine Ljubljana je spomladi omogočila jezikovno usposabljanje 133 uslužbencem, jeseni pa jih je na usposabljanju ostalo sto, tako da bodo skupni stroški tečajev v letošnjem letu predvidoma znašali šest milijonov tolarjev. Mestna uprava občine Maribor bo še pred koncem letošnjega leta 15 uslužbencem omogočila tečaj angleškega jezika, za kar bodo porabili 1,5 milijona tolarjev. Kar ni veliko, če podatke primerjamo z državno upravo. Ministrstva, vladni uradi in vladne službe so v letošnjem letu jezikovno usposabljanje omogočili približno 800 uslužbencem, za kar bodo do konca leta porabili več kot 70 milijonov tolarjev. Stroški jezikovnega usposabljanja šestih uslužbencev ministrstva za informacijsko družbo bodo letos znašali dobrih 454.000 tolarjev, osmih uslužbencev ministrstva za gospodarstvo 725.000 tolarjev, 26 uslužbencev ministrstva za notranje zadeve 1,370.500 tolarjev, 51 uslužbencev policije 9,2 milijona tolarjev, enajstih uslužbencev urada predsednika vlade 772.000 tolarjev in tako naprej. Največ uslužbencev na jezikovne tečaje pošiljajo ministrstva za zunanje zadeve, obrambo, finance, notranje zadeve, kmetijstvo, delo in promet ter center vlade za informatiko, služba vlade za evropske zadeve in služba vlade za zakonodajo. Tako je na primer ministrstvo za obrambo v šolskem letu 2003/2004 v različne jezikovne tečaje vključilo 175 delavcev upravnega dela ministrstva in Slovenske vojske, v šolskem letu 200/2005 pa 198 delavcev. V ta namen bodo potrošili dobrih 30 milijonov tolarjev na šolsko leto. Tovrstno izobraževanje je še posebej izdatno proti koncu leta, ko ministrstva in državni uradi kar tekmujejo, kdo bo poslal na tečaj več uslužbencev, da bodo tako za prihodnje proračunsko leto upravičili v ta namen rezervirana sredstva. Čeprav so stroški visoki, dodatnemu izobraževanju ne oporeka nihče. Zakaj le? Tudi najbolj ortodoksnim varuhom proračuna je jasno, da je znanje tujih jezikov pomembno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
