Kolektivna krivda

V skupini, ki je analizirala eldeesov volilni poraz, so bili poleg Mateja Lahovnika še bivši poslanec LDS Maksimiljan Lavrinc, podpredsednik stranke Slavko Gaber in vodja lokalne pisarne LDS v Grosupljem Uroš Gruden. Iz Delovnega gradiva za svet stranke, katerega glavni (in najzanimivejši del) nosi naslov Analiza volitev, je moč razbrati dvoje, in sicer da se pri LDS zavedajo, kje so delali napake, in da krivcev vsaj poimensko ne bodo imenovali. Primer. Napisano je, da se eden glavnih vzrokov za poraz skriva v nakupu elitnega vladnega letala. S čimer se je moč strinjati. Tega, da je luksuzno letalo zahteval zase dr. Janez Drnovšek, pa v Lahovnikovem zapisu ni moč prebrati. To seveda ni edini primer, ko so imena spretno skrita. Verjetno zato, da imenovani ne bi imeli manj možnosti za izvolitev na kongresu, ki bo morda že 11. decembra. Kljub odstopu predsednika Toneta Ropa in podpredsednice Majde Širce, podpredsednikov Slavka Gabra in Toneta Anderliča ter generalnega sekretarja stranke Petra Jamnikarja je namreč mogoče pričakovati, da bo pomembnejši del odstopljenih ponovno kandidiral na izrednem kongresu.

Kolektiv LDS

Generalni sekretar stranke, ki ga sicer mnogi vidijo kot enega od krivcev za neuspeh, pravi, da je do kongresa še kar nekaj časa in tudi najverjetnejši kandidat, govori seveda o Tonetu Ropu, se še ni dokončno in jasno opredelil glede svoje kandidature. Čeprav se ravno predsednik stranke poskuša izmuzniti temu, da bi že razglasil svojo kandidaturo, pa je skoraj gotovo, da bo ostal na svojem mestu. Veliko premalo je namreč časa, da bi se opogumil kak drug predsedniški kandidat. Nikogar ni, ki bi se v treh tednih lahko naredil. Niti Lahovnik, ki je Delovno gradivo za svet stranke podpisal. Nekateri sicer trdijo, da je gradivo bolj pripravljal bivši šolski minister Slavko Gaber, ki je vodil volilni štab LDS, vendar se zdi, da je koroški ekonomist vseeno dovolj močna osebnost, da ga niso uporabili zgolj za fasado, ki bi reševala katastrofe volilne kampanje.

Kakorkoli že, Analiza volitev je razmeroma natančen in obširen izbor LDS-ovih kiksov, v njem je vse od nekorektnih novinarjev do posameznih programov vlade, ki niso bili do konca izpeljani, vse od konstantnega upadanja volilne udeležbe v zadnjih letih pa do disperzije volilnega telesa. Leva sredina naj bi se razdelila na preveč različnih strank, ki so same po sebi dobile veliko glasov, vendar bi lahko le skupaj dosegle parlament. Pri tem je zanimiva karakterizacija Popovičeve Slovenija je naša, po Lahovnikovem mnenju gre za desno-lokalno populistično stranko. V tem delu pa omenja tudi AS, SMS in Desus, ki je sicer prišel v parlament in se postavil na desno, ter Junijsko listo, ki ni prišla v parlament in je dobila hudo nizko število glasov in ki verjetno niti ne bi hotela biti na levi sredini.

In kaj pravi na analizo Peter Jamnikar, generalni sekretar stranke: "Analizo sem, seveda, natančno prebral. V glavnem so bili našteti vsi vzroki za volilni poraz. Sicer pa je moj izbor vzrokov - naveličanost z 12-letno vladavino LDS, afere + 3K (korupcija, klientelizem, kraja), 'izbrisani so nas skoraj izbrisali', samoumevnost zmage, pomanjkanje motivacije, aroganca ... Nismo padli na sposobnosti, padli smo na zaupanju!" In kako generalni sekretar liberalnih demokratov komentira dejstvo, da analiza ne pripisuje nobene krivde posameznim osebam? Se mu zdi, da so dr. Janez Drnovšek, mag. Anton Rop in tudi on sam delali brez napak? "Sebe in svojega dela ne bom ocenjeval, naj to storijo drugi. Sploh pa sem tudi na svetu stranke predlagal, da ne iščemo krivca ali krivcev za rezultat na volitvah, ampak se iz situacije kaj naučimo. Naj bo vse skupaj šola za naslednje volitve." Morda že kar za lokalne, na katerih pesimisti obljubljajo še večjo katastrofo LDS. Peter Jamnikar se s tem ne strinja in misli, da so predpriprave za lokalne volitve 2006 že v teku: "Tudi pogled v ogledalo, kar se v stranki dogaja v teh mesecih, je del priprav." Razlogi za optimizem po mnenju centrale torej obstajajo, čeprav se s tem ne strinjajo vsi enako. Podpredsednici Majdi Širca se zdi Lahovnikovo poročilo sicer podrobno, vendar misli, da je vzrokov za poraz LDS več. "Koristilo bi dopolnilo, ki bi segalo tudi na področje družbenih, socioloških in vrednostnih sprememb, ki se dogajajo v slovenskem (miselnem) prostoru in izven njega, recimo krepitev 'konzervativnih' strank v svetu, spremenjene vrednote mladih in vloga civilne družbe." Tudi Širčeva misli, da bi poimensko imenovanje krivcev pomenilo veliko napako. Na vprašanje o napakah Drnovška, Ropa in Jamnikarja pravi: "Ne samo oni, tudi drugi smo delali napake. In analiza opozarja nanje. Napake so bile, a od zgoraj naštetih niso bile tako usodne, da bi lahko trdila, da je šlo zgolj za krivdo enega človeka."

NATO in ekologija

Zanimivo je, da vstopu v Nato poročilo ne posveča prostora. Nata ne omenja v nobeni točki. Razen v delu, ko govori o uspehih vlade, čeprav tisto, kar je bil uspeh za Janeza Janšo, ni bil nujno tudi uspeh za leve volivce. In še ena podrobnost, ki je morda odgnala izbirčne ter ob nedeljah očitno lenobne levičarje, a ji Lahovnikovo poročilo ne namenja pozornosti. Ekologija. Minister LDS Janez Kopač si je med drugim zadal nalogo, da po vsej Sloveniji postavi male elektrarne. Pa še kakšno večjo na Bledu. Kakšni razlogi so ga v to gnali, ni jasno, tako kot ni jasno, zakaj ni podprl ekoloških gibanj v Zasavju. Dejstvo je, da ekološko osveščeni del Slovencev njegovih potez ni razumel.

Lahovnik, ki je podpisal poročilo, se ne strinja, da so bila to ena pomembnejših vprašanj, ki so zbegala njihovo bazo: "LDS je bila na čelu dveh ključnih strateških projektov države, vstopa v EU in vstopa v Nato. Praviloma uspešen zaključek takšnih projektov ugodno vpliva na javno mnenje glede kompetentnosti vlade. Tudi vsi člani LDS niso bili ravno za vstop v Nato, LDS je velika stranka in glede na to, da smo vodili vlado, smo pač speljali te strateške cilje. Druga stvar pa je, kolikšen delež naših volivcev se z vstopom v Nato ni strinjal. Rezultati referenduma so znani. Sicer pa je vprašanje, koga bi nasprotnika Nata sploh volili, le dve stranki sta zagovarjali takšno stališče, ena je SNS, druga pa sploh ni prebila parlamentarnega praga." Prav tako se mu ne zdijo sporne poteze ministra Kopača: "Ekološka vprašanja imajo svoje zagovornike in svoje nasprotnike, ki ne delujejo specifično strankarsko. Tudi pri nas deluje ekološki forum, a tudi pri nas so zagovornikih postavitve vetrnih elektrarn. Demokracije je pač soočenje različnih stališč. Je pa res, da bi lahko pred volitvami delali same populistične poteze, a v takem primeru država ne bi delovala dobro."

Krivda vladanja

V še enem poglavju Delovnega gradiva, ki ocenjuje Prednosti in pomanjkljivosti delovanja LDS v vladi, se takoj ob delu, ki pohvali marsikatero potezo vlade, najdeta tudi odstavka o slabostih. V prvem delu govorijo o občasno nezadostnem usklajevanju ministrov LDS s člani poslanskega kluba in o primerih pomanjkljivega koalicijskega usklajevanja. Ugotavljajo, da so bili nekateri zakoni premalo dosledno pripravljeni, predloge aktov pa so vse prevečkrat zagovarjali uradniki namesto ministrov. Širša javnost naj bi vlado najbolje ocenjevala na začetku mandata in najslabše na koncu. LDS ni uspelo narediti učinkovitega pravosodnega sistema, množica nerešenih primerov, tudi najbolj odmevnih, je vplivala na slab imidž stranke, pa čeprav je pravosodje vodila SLS. Koalicija s SLS je bila sama po sebi velika napaka, ker je bila stranka drugega bloka, poleg tega pa je njen izstop ustvaril vtis izrednih razmer in nestabilnosti. Poleg tega Lahovnikovo poročilo med usodnejše šteje tudi dejstvo, da jim v začetku mandata ni uspelo spremeniti ustave v zvezi z volilno in referendumsko zakonodajo. Tudi strokovni spor med ministrom za zdravje in ministrom za finance glede zdravstvene reforme naj bi dajal občutek neusklajenosti pri delu vlade. Po drugi strani pa so imeli težave tudi z Združeno listo. Problem izbrisanih naj bi kar klical po menjavi ministra za notranje zadeve, saj je javnost njegovo neučinkovitost pripisala celi vladi oziroma največji stranki.

Kljub Lahovnikovemu poročilu je veliko vprašanje, ali so v LDS s tem že opravili pranje vsega perila. Verjetno ne, čeprav se zdi, da so ena redkih strank, ki dela iz svojega poraza spektakel, saj bodo zdaj na vrsti priprave za kongres in potem kongres stranke. In še mimogrede: če je krivda res kolektivna, če niso krivi niti tisti, ki so izvajali predvolilno kampanjo, niti tisti, ki so vodili vlado ali stranko, če ni kriva niti poslanska skupina LDS, potem verjetno ni kriv niti bivši predsednik stranke Jožef Školč, ki si ga je za žrtveno jagnje na svetu stranke, kjer so predstavili analizo, izbral predsednik Anton Rop. Vsekakor pa bodo pri LDS svoje pozicije zlahka ubranili in preporodili, če je njihova edina težava Jožef Školč in če centrala stranke res ni delala drugih napak, kot da je včasih dostavila premalo predvolilnega gradiva. Tako niti ni presenetljivo, da naj bi ekipa v centrali tudi poslej ostala ista. Saj se je iz poraza veliko naučila, kot pravi Jamnikar.