Vse skupaj je katastrofa

Povezali ste se s stranko, ki vas je pred pol leta obkladala s političnimi žaljivkami.

Tako je, pa tudi lagala je, ko je trdila, da smo zapravili dve pokojnini in pol.

In ne le to, šli ste v vlado s človekom, ki vas je hotel zabrisati iz parlamenta.

Vse skupaj je katastrofa. Prvič zato, ker so nas v predvolilni kampanji napadali, da smo krivi, ker naj bi bili upokojenci prikrajšani za dve pokojnini in pol. To ni res, pa tudi vlada ni bila kriva, morda le v delu, kjer ni znala vzpostaviti pravih elementov nadzora nad višino vseh prejemkov aktivnega prebivalstva in bruto plač. Bruto plače je celo zmanjšala za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Drugič zato, ker so isti ljudje dvomili samo o naših izidih. Če bi bil namreč njihov dvom resen, bi morali preštevati vse glasove in ne samo naših. In tretjič zato, ker smo si programsko zelo različni, morda v nekem segmentu celo podobni, a obstajajo tudi takšne delikatne razlike, ki jih ne bi smeli kar tako spregledati. Sicer pa je, kar pač je. Imamo štiri poslance, drugi jih imajo 45. V vladi bomo morali biti tiho, ker smo podpisali neki akt. Morali bomo biti solidarni, ker smo vladna stranka. Ne vem pa, kaj se bo zgodilo, ko se bo vladajoča koalicija usklajevala o tistih stvareh, glede katerih smo programsko zelo različni in jih nismo zapisali v koalicijsko pogodbo. Recimo o verouku ali pa o medvojnih vrednotah. Po mojem prepričanju bi moral Desus v opoziciji dajati konstruktivno podporo mandatarjevim programom in projektom, ki bi bili skupni. Tako bi pripomogel k vladanju, a bi ohranil svoj imidž, svoj jaz, svoj ponos in hkrati ne bi prodal svojih vrednot. To je bistvo vsega. Že tako je le 8 odstotkov upokojencev glasovalo za Desus in sedaj jih bo še manj. In še nekaj, ko sem primerjal predvolilne programe pomladnega trojčka in koalicijsko pogodbo, sem opazil, da so med njimi velike razlike. Da so bile predvolilne obljube večje, kot so zdaj cilji, zapisani v koalicijski pogodbi. Navsezadnje imamo tudi ustavne pravice.

A vendar ste vstopili v vlado. S to potezo so se strinjali tudi organi stranke.

To, kar je nastalo, je nastalo predvsem zaradi pritiskov vodstva. Ena izmed razlag, zakaj so bili v vodstvu Desusa tako naklonjeni vstopu v vlado, je: ve se, da je v prejšnji vladi vladal kapital - temu kapitalu, ki je prek nadzornih in upravnih odborov med sabo povezan, so se po volitvah malo zatresle hlače. Morda je bil ravno zaradi tega strahu tolikšen pritisk na ZLSD, da vstopi v koalicijo. Ti krogi so si pač želeli, da bi zaradi menjave oblasti pretrpeli čim manjšo škodo. Pritisk je bil tudi na Ropa in na LDS. Nazadnje pa se je kar sam od sebe ponudil Desus, manjša žrtev, ki bo na koncu žrtvovana. To je navsezadnje v interesu teh kapitalskih krogov. Desus bo tako tudi skozi sodelovanje v Janševi vladi zavaroval nekatere skupine. Ko se bodo čez nekaj časa dokončno razdelili stolčki, se bo točno pokazalo, kakšen je bil glavni motiv nekaterih iz ožjega vodstva stranke, da so stopili v koalicijo.

Zanimivo je, da predsednik vaše stranke, drugače od Podobnika, ni postal minister. To je malce nenavadno. Ali ni operativno bolje, da je predsednik vladne stranke tudi član vlade?

Rous mi je dejal, da ne bo minister. Rekel je, da je manj dela, pa več denarja na drugih pozicijah. Si bo že zagotovil nekaj nadzornih svetov ali kakšno direktorsko mesto kje drugje. Rekel je: "Zdaj Janša tala." Prepričeval je tudi mene, ker menda opravljam direktorsko funkcijo, ki naj bi bila prav tako ogrožena. A sem mu odgovoril, da se nisem nikoli prodal in da se tudi nikoli ne bom. To, kar delam sedaj, delam začasno, v Bolnišnico Izola sem prišel prostovoljno in tukaj ne delam kariere. Rad bi povedal, da ima Rous svoje interese, ki jih postavlja pred interese stranke.

Vaš minister Erjavec je recimo zelo povezan s SLS.

Erjavec se je na strankino volilno listo uvrstil pet pred dvanajsto. V parlament ni prišel iz prepričanja, da se bo boril za socialno državo, pač pa zaradi svojih želja, ker bi rad ostal znotraj politike. Ko smo ga ob vehementnem nastopu kritizirali zaradi obrambnega resorja, smo prišli do sklepa, da bo obrambno ministrstvo tako ali tako vodil Janša in da je potreboval nekoga, ki o obrambi zelo malo ve in ki ga bo le poslušal. Sam sicer mislim, da Desus nima nikakršne potrebe, da bi imel ministre in se šel vladanje. Vsekakor smo premajhni, da bi resno odločali. Vladajoče stranke so večje stranke. V prejšnjem mandatu smo imeli dva sekretarja in ali nam je kaj uspelo? Nič. Razen morda to, da sta prek Desusa dva posameznika dobila službo.

O čem pa ste se z Janšo sploh pogajali?

O ničemer. Pogajanja so bila trdo delo, a brez vsebine. Vesel bi bil, če bi se čez dve leti izkazalo, da se motim, a prepričan sem, da bom čez dve leti žalosten.

Sprejeli ste vse, kar so vam dali.

Ja. V bistvu smo se prodali za en tolar, za eno pokojnino, predvsem pa za osebne interese nekaterih posameznikov. Ožja skupna, ki se je oblikovala v vodstvu, se ni posvetovala z bazo. O pogajanjih smo prvič slišali na seji sveta stranke, o programu vlade pa različni programski resorji stranke sploh niso razpravljali. Predsednik in ljudje okoli njega so sami peljali pogajanja in tik pred dvanajsto prinesli koalicijsko pogodbo ter rekli, naj o njej glasujemo. Rous je s svojim predlogom zmagal na nenavaden način, člane sveta je prepričeval na različne načine, mene je recimo prepričeval s članstvom v nadzornih svetih. Tako je verjetno šel k vsem. Sicer pa je zmagal samo za en glas, na volitvah, ki niso bile tajne in kjer so se štele dvignjene roke. Pa še nekaj, na seji sveta naj bi se zelo mudilo, ker naj bi bila dvorana na Miklošičevi zasedena od tretje ure. A sem po seji čakal še pol ure, pa ni bilo nikjer nikogar. Glasovanje o vstopu v koalicijo je sicer minilo na pravi način, ne oporekam mu, a ponavljam, da je potekalo pod velikim pritiskom. Glasoval sem drugače, toda sklepe sveta spoštujem. Imam pa pomisleke za prihodnost. Sam se nerodno počutim pred volivci, posebno pred tistimi, ki me ne poznajo in ki ne vedo, da smo bili nasprotniki vstopa v vlado preglasovani. Tisti pač mislijo, da sem prodana duša. Čas bo pokazal, da je bil vstop Desusa v vlado izključno v interesu peščice ljudi in da bomo zaradi vstopa stranke v vlado doživeli tudi velik osip članstva. Predvsem iz starejše generacije. Desus je torej žrtev interesov kapitala in skupine posameznikov iz vodstva stranke.

Že pred volitvami so se pojavljale zahteve, naj Rous odstopi s položaja predsednika stranke. Očitali so mu komičen nastop, ki naj ne bi bil v čast stranki in ki naj bi tudi vplival na razmeroma slab izid na jesenskih volitvah.

Rous bo moral vsekakor preveriti svoj mandat, verjetno na kongresu, ki bo januarja ali februarja. A dejstvo je, da smo na volitvah izgubili 17.000 glasov, kar ni malo. Sam sem prepričan, da smo jih veliko izgubili ravno zaradi predsednikovega vedenja. Rous bi moral bolj poslušati člane stranke, funkcionarje, pokrajinske odbore, pač bazo, ki sicer že dolgo ni zadovoljna z načinom vodenja stranke. Recimo pri volitvah za evropski parlament se je večina članov zavzemala za samostojen nastop, nazadnje pa se je Rous odločil, da je bolje, če nastopimo skupaj z LDS. Sam sem prepričan, da bi bili s svojim kandidatom medijsko bolj prisotni in tudi stranka bi, kljub manjšim odstotkom, vseeno več pridobila, kot je sedaj. A Rous ni koordinator in menedžer, vodja, kot bi ga potrebovala stranka. Je pač tako samovšečen, zelo rad se medijsko pojavlja, v vsebino politike pa se ne poglobi. Res je bil na kongresu izvoljen za predsednika, a kljub temu bi moral sodelovati z vsem članstvom in ga tudi poslušati. Če se kdo hvali, da je gradil brez gradbenega dovoljenja, to samo pomeni, da tudi danes gradi brez gradbenega dovoljenja, ko se sam vključuje v koalicijo. Mislim sicer, da mora biti predsednik stranke nekdo, ki živi čim bližje Ljubljani in tudi zaradi tega povzroča čim manj stroškov. Naš Rous je potraten, potraten je bil tudi s plakati v Mariboru. Racionalno bi bilo, če bi bil predsednik eden od poslancev. Tisti, ki je že v Ljubljani, ki ima tam stanovanje in ki je blizu krogov, kjer se dela politika. A predsednik ni bistven, bistveno je, da organi stranke, ki razvijajo programe, delujejo dobro in pomagajo vodstvu stranke. Mimogrede, za novega predsednika Desusa ne bom kandidiral.

Če bi bilo na kongresu izvoljeno novo vodstvo, ali mislite, da lahko doživite izstop iz vlade. Kako zanesljiv koalicijski partner bo Desus?

Tudi če se bo menjalo vodstvo, bodo moral morebitni izstop iz Janševe vlade sprejeti najvišji organi stranke. Sedanji poslanci, recimo vodja poslanske skupine Žnidaršič, so že na seji sveta stranke zatrdili, da bo Desus iz vlade izstopil v trenutku, ko bo prvič kršena koalicijska pogodba. Mislim, da Desus v vladi ne bo zdržal štiri leta.

Zato, ker se bo ponovila zgodba o nepomembnosti iz prejšnje vladne avanture ali zaradi česa drugega?

Položaj bo v novi koaliciji enak kot v prejšnji, imamo le štiri poslance. Tudi v prejšnji vladi nam ni bilo najbolje. Ropu recimo zamerim, da ni naredil koncepta, katera podjetja bo prodal in za kaj bo ta denar porabljen. Zakaj je Slovenija prodala Banko Koper, Obala pa iz tega ni potegnila dobička? Vseskozi se mi zdi, da v naši državi ni stratega, ki bi znal globalno opredeliti takšne cilje. A naj se vrnem k novi vladi, ki na razprodajo slovenskega premoženja gleda še bolj preprosto, kot je to vprašanje razumela prejšnja. V Janševi vladi se bodo kmalu pojavile teme, ki jih Desus ne bo mogel zagovarjati. V koalicijski pogodbi recimo ni niti besede o medvojnih vrednotah. Nesporno je, da je bila tudi pri teh volitvah zadaj zelo močna cerkev in da bo tudi pri tej vladi na površje prišlo vprašanje verouka. To bo nekaj takšnih razlik, kjer se bodo pojavila programska trenja. Desus je res odprta stranka, ne gleda ne levo ne desno, a neke vrednote, ki jih goji starejša generacija, vseeno obstajajo. Obstaja pa še en segment. Slovenija se je, ko je šla v EU, malce napudrala, kmalu pa se bodo pokazali mozoljčki. Eden je nižji BDP, drugi je povečanje proračunskega primanjkljaja. Vlada se bo pač morala odzvati in zavestno zmanjševati socialne ugodnosti. Desus bo v vladni ekipi in bo moral molčati, če bi bil v opoziciji, pa bi lahko vsaj kričal in nadzoroval vladno ekipo.

Zelo hipotetično vprašanje: bi po štirih letih avanture z Janšo Desus lahko vnovič prestopil parlamentarni prag?

Članstvo se bo moralo programsko globoko zamisliti in delno prenoviti program. Hkrati bo moralo zelo dejavno delovati na lokalni ravni, če bo hotelo preživeti. Drugače ne verjamem, da bomo kot žrtveno jagnje preživeli. Sam mislim, da je ravno sedaj v Sloveniji čas, da bi naša stranka iz imena spustila "u" in postala socialna stranka. A ponavljam, da bi to morali narediti iz opozicije in ne iz vlade.