29. 12. 2004 | Mladina 52 | Politika
Svet 2004
Romano prodi in Tone Rop na mejnem prehodu v Novi Gorici, 30. april
© Matjaž Kačičnik
Leto 2004 je bilo leto Evropske unije. Unija se je razširila, Unija je dobila ustavo, Unija je dobila novo vodstvo, Unija je napovedala pogovore z novima kandidatkama, s Turčijo in Hrvaško. Gotovo prelomni dogodki, ki so jih tudi evroskeptiki pričakali z zadržanim navdušenjem. Blišč rumenih zvezd pa je zakril nekaj pomembnih malenkosti. Recimo to, da nove članice v uniji enakopravnih narodov vendarle niso enako enakopravne kot stare članice. Primer so omejitve pri zaposlovanju tujcev. Veselje je zagrenilo tudi to, da je pod Michelangelovimi freskami podpisana ustavna pogodba za zdaj le debel sveženj papirja, ki ga morajo države članice še potrditi. Nekatere grozijo z referendumom, drugim ni všeč, da v ustavi niso omenjene krščansko-judovske korenine. Veselje so grenili tudi neusklajena zunanja politika, saj nekatere članice "nove Evrope" raje kot Bruselj poslušajo Washington, velike razvojne razlike med državami in prizadevanje starih članic, da bi tudi v novi sestavi ohranile prevladujoč položaj. V sami EU pa se je zgodilo še nekaj, kar bo imelo za njeno delovanje pomembne politične posledice. Evropski parlament, kjer po novem sedijo tudi slovenski poslanci, je zaradi skrajnih izjav italijanskega komisarskega kandidata Buttiglioneja zagrozil, da ne bo potrdil predlagane ekipe predsednika evropske komisije Barrosa. Buttiglione se je kandidaturi odpovedal in nova komisija je bila, skupaj s slovenskim komisarjem Potočnikom, potrjena.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
